Gospodarska zbornica izsiljuje

Gospodarsko zbornico Slovenije znova moti pravica delavcev do bolniškega nadomestila, ki naj bi bilo v Sloveniji prerazkošno. Želi, da se skrajša obdobje plačila nadomestila za bolniško odsotnost, ki gre v breme delodajalca, s sedanjih 30 na 20 delovnih dni, kar pomeni, da se zniža tudi letna kvota dni v breme delodajalca, da se trajanje bolniške odsotnosti omeji, da se uvede čakalna doba od enega do treh dni, ko odsotnost ni plačana, in da se nadomestilo za bolniško odsotnost zaradi poškodb in bolezni zunaj dela zniža.

Te zahteve je GZS postavila tudi nekdanji vladi. Kakšen je glavni argument GZS? Zaradi bolniške odsotnosti je bilo v lanskem letu izgubljenih 9.131.721 dni, kar je nad povprečjem EU. Številka je res visoka, vendar je zavajajoča. Pomembno je tudi tisto, kar GZS zamolči: v letu 2014 je bila bolniška odsotnost na zgodovinsko najnižji ravni, odkar o njej vodijo statistiko. Izgubljenih je bilo 137.257 delovnih dni manj kot v letu 2013. Delež bolniške odsotnosti, ki gre v breme delodajalcev, se je znižal z dveh odstotkov na 1,9 odstotka, medtem ko je delež bolniške odsotnosti, ki gre v breme zdravstvene zavarovalnice, ostal na 1,9 odstotka. To pomeni, da se delodajalcem ta strošek ne povečuje, temveč znižuje.

»Močno dvomim, da bodo delodajalci pristali, da v službo prihajajo bolni delavci, kar bi se lahko zgodilo, če ljudje prvih dni ne bi imeli plačanih. Nasprotno: tisti delodajalci, ki so v preteklosti npr. z dodatki k plači skušali spodbujati delavce, da ne gredo na bolniško, so ugotovili, da je to bolniško odsotnost dolgoročno samo zvišalo, saj so delavci, namesto da bi se pravočasno pozdravili, resno zboleli,« opozarja Lučka Böhm, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov. »Delodajalci, in tu ne mislim na GZS, ampak na nekatere dejanske delodajalce, namesto kaznovalnega pristopa raje uporabljajo takšne prijeme, kot je promocija zdravja na delovnem mestu. Vsi kadrovski delavci, ki so mi o tem pripovedovali, so priznali, da so s promocijo zdravja na delovnem mestu bolniško odsotnost prepolovili, in to trajno. To pa pomeni, da je velik del bolniške odsotnosti tak, da delodajalec s strokovnimi prijemi lahko vpliva nanjo. Pravi delodajalci to vedo in jim zato delavcev ni treba zastraševati.«

Različne tuje študije ugotavljajo, da stroški prezentizma že presegajo stroške absentizma. »Pri delavcu, ki dela, čeprav se ne počuti dobro, je bolan ali pa poškodovan, lahko veliko hitreje pride do nezgode pri delu, delavec, ki na delo prihaja z nalezljivo boleznijo, lahko okuži sodelavce in stranke. Tak delavec je manj pazljiv, manj motiviran in hitreje utrujen, zaradi vsega tega pa tudi manj učinkovit pri delu. Zdravljenje bolnega delavca, ki prihaja na delo, zahteva več časa, posledica je tudi večja poraba zdravil,« opozarjajo na ministrstvu za zdravje. Seveda pri bolniški odsotnosti prihaja tudi do zlorab, vendar pa se po preverjanjih vedno znova izkaže, da je večina ljudi na bolniški v resnici bolnih. Navsezadnje bolniško odsotnost odobrita zdravnik in imenovani zdravnik ZZZS.

Čemu torej potreba GZS po strožjih prijemih? »GZS je svoje zahteve povedala kot obliko pritiska na bodoča pogajanja o spremembah zakona o minimalni plači,« je prepričana Böhmova.