Zeleno, ki te ljubim, zeleno

Ozelenjene strehe niso kakšna novotarija. V preteklosti so bile na primer izredno razširjene v Skandinaviji. V zadnjem času znova doživljajo opazen vzpon. Priljubljene so denimo na Japonskem, v Avstraliji, pa tudi v Severni Ameriki. V kanadskem Torontu so zelene strehe od leta 2009 obvezne na vseh novih industrijskih in stanovanjskih stavbah. V Evropi z zelenimi, eko, vegetacijskimi ali vrtnimi strehami že leta prednjači Nemčija, ne zaostaja niti Velika Britanija. Letos je tudi Francija sprejela zakon, po katerem bodo morale biti strehe tamkajšnjih novih zgradb v poslovnih conah deloma pokrite z zelenjem ali s sončnimi celicami. Poleg tega je županja Pariza svoji »zeleni diviziji« naložila, naj do leta 2020 poskrbi, da bo imel Pariz milijon kvadratnih metrov zelenih streh. Danes jih ima namreč »le« 350 tisoč.

Med glavnimi prednostmi zelenih streh v urbanih središčih je gotovo ta, da zmanjšujejo pregrevanje mest. Torej prispevajo k izboljšanju mestne klime. Povečujejo tudi biološko raznolikost, čistijo zrak, izboljšujejo toplotno in zvočno izolativnost stavb, saj zelene strehe poleti hladijo površino, pozimi pa so dodatna toplotna zaščita, ker preprečujejo prehajanje toplote iz zgradbe. Poleg tega je življenjska doba ravne strehe pod zaščitno zeleno plastjo lahko celo dvakrat daljša kot pri strehi brez ozelenitve. Ozelenjene strehe omogočajo tudi recikliranje odpadne meteorne vode.

»Poleg vsega naštetega pa ozelenjene strehe pomenijo dodatne zelene površine za prebivalce mest, saj lahko postanejo mesta za druženje, pa tudi za pridelovanje hrane, če si denimo na strehi omislimo zelenjavni vrt,« poudarja arhitektka Damjana Zaviršek Hudnik iz arhitekturnega biroja Hišeriše arhitektura. Biro je skupaj z zavodom Špelinice vključen v projekt Gornji vrt, s katerim želijo opozoriti na naraščajočo problematiko pregrevanja urbanih središč in poudariti velik neizkoriščen potencial, ki ga pomenijo strešne površine.

Kot pravi Zaviršek Hudnikova, so za zdaj naredili seznam objektov v središču Ljubljane, ki se jim zdijo primerni za vzpostavitev vrtov na strehah. V ožji izbor so uvrstili strehe vsebinsko zelo različnih objektov. Denimo teraso študentskega doma v središču Ljubljane, ki je dobro dostopna in dovolj velika, da bi na njej lahko uredili zelenjavni vrt in vrt za rekreacijo, pa streho Srednje šole za farmacijo, kjer bi lahko uredili zeliščni vrt in ga vključili v učni proces, streho doma za starejše v središču mesta, kjer bi imel takšen vrt terapevtski namen, pa streho garažne hiše na Poljanski cesti, kjer je ogromna prazna površina, ki bi se lahko uredila v začasni gornji vrt. Ena od pobud za ureditev rekreacijske površine je prišla tudi od telovadnega društva, ki želi na osnovni šoli v središču Ljubljane, kjer navadno telovadijo v telovadnici, na strehi urediti prostor za telovadbo na prostem, dvignjen nad mestni hrup in z lepim razgledom na okolico … »Gotovo so pravšnji poligon za izvedbo gornjih vrtov tudi industrijski in komercialni objekti, denimo ljubljanski BTC z obsežnimi ravnimi strešnimi površinami trgovskih objektov pa območja poslovno-pisarniških objektov v drugih poslovnih conah po Ljubljani, kjer bi strehe lahko postale parki, vrtovi, fitnesi na prostem ...« še dodaja Zaviršek Hudnikova.

Menda največ želja po ureditvi strešnih vrtov sicer prihaja od stanovalcev v stanovanjskih soseskah, kjer si marsikdo žel urediti prostor za druženje ali vrtnarjenje na strehah stanovanjskih blokov, ki so večinoma primerne za takšne posege. A najpogosteje jih pri tem ustavijo sostanovalci, ki ne dovolijo posegov v skupne površine objekta. Se pa zato pri nas vedno več individualnih kupcev odloča za ozelenitev manjših objektov, recimo nadstreškov garaž, ugotavljajo v škofjeloškem podjetju Knauf Insulation, ki se s svojo blagovno znamko Urbanscape ukvarja z zelenimi strehami. Kljub temu so največji projekti pri nas na javnih objektih in na objektih, pri katerih je poudarek na trajnostnem razvoju.

Zeleno streho je mogoče vzpostaviti na vseh vrstah streh, vendar je za zdaj največ zelenih streh urejenih na ravnih oziroma le delno poševnih strehah. Je pa pred postavitvijo takšne strehe pomembno preveriti, kaj bo dodatna obremenitev strehe pomenila za statično stabilnost zgradbe, ki že stoji. Navsezadnje, opozarjajo strokovnjaki, je pomembno tudi, v kakšnem stanju je streha. Posebno pozornost je treba nameniti hidroizolaciji in temeljito preveriti, ali streha še dobro tesni ali ne, da ne bi začela zamakati.

Potem je tu še odločitev o rastlinah za zasaditev. Za nepohodne ravne strehe so primerni preprosti sedumi, trave in nekatere druge rastline, ki kot zelena ali pisana preproga prekrivajo ravno streho. To je najlažji tip zelenih streh, ki potrebujejo le malo ali sploh nobene oskrbe, pravijo v podjetju Knauf Insulation. Na pohodni strehi si lahko omislimo tudi debelejšo plast substrata, ki omogoča zasaditev več rastlinskih vrst, celo grmičevja in dreves. Ali pa si preprosto omislimo visoke grede, ki so nekoliko dvignjene od tal in na katerih uspevajo visoko- in nizkorastoče rastline. Vse je odvisno od možnosti, ki jih ponuja objekt, in posameznikovih želja. Vsekakor je pogled na ozelenjeno ravno streho povsem nekaj drugega kot pogled na ogromne površine hidroizolacije, s katero so ravne strehe navadno prekrite. »Da ne govorimo o terapevtskem vplivu, ki ga imata morebiten stik in delo z zemljo na ljudi,« še dodaja Zaviršek Hudnikova.