Uvodnik: TV Slovenija

Z zanimanjem sem prebral uvodnik g. Repovža o razmerah v TV Slovenija. Z glavnimi poudarki vsebine se povsem strinjam, kot bivši dolgoletni sodelavec te inštitucije pa menim, da so dejanske razmere v JZ RTV S še veliko bolj problematične .

Pri tem ne gre samo za stanje duha med novinarji, ampak je, kot kažejo interne raziskave (dokler jih je vodstvo še dovoljevalo), z virusom »hoje v službo«, kontaminirana velika večina zaposlenih. Samo dobrih 10% med njimi jih sodi v kategorijo motiviranih in pripravljenih, da se aktivno vključijo v procese potrebnih sprememb. Zato se ni potrebno preveč čuditi, da tudi tistim novim vodstvenim sodelavcem, ki imajo vizijo in znanje za uvajanje potrebnih sprememb (pa tudi ti so na žalost precej osamljeni), zadeve ne uspevajo.

Repovževi ugotovitvi o novinarski neaktivnosti ob sprejemanju Grimsovega zakona, je potrebno dati ob bok tudi duh, ki je preveval celoten kolektiv, razen redkih izjem, ob sprejemu Zakona o RTV SLOVENIJA, ministrice Širce. Takrat so vsi hišni sindikati zagnali vik in krik, celotno vodstvo pa je modro molčalo in prilika, da bi Slovenija dobila moderen evropski zakon, zaposleni pa normativno okolje okleščeno političnega vpliva, je propadla. Prav nič niso pomagala dejstva, da zakon, kolikor se le da, preprečuje danes že povampirjen vpliv politike, da se z njim zagotavljajo osnove za sistemsko financiranje njegove dejavnosti in lastnino nad osnovnimi sredstvi, da omogoča sodelavcem, da namesto državnih uradnikov postanejo aktivni soodločevalci in kreatorji njegovega razvoja, da namesto kulture povprečnosti, zaveje veter aktivnih sprememb. In prav ta veter je odpihnila referendumska odločitev, podprta tako z željo kolektiva, kot glasnim agitiranjem tistih političnih strank, ki danes »žanjejo« posejano. In ta setev, ki jo označuje politično kadriranje in že kar lekarniško programsko uravnoteževanje, čedalje bolj bogato rodi. Ni ga junaka, ki bi opozoril na dejstvo, da obe novi politično uravnoteženi urednici na čelu IP TVS, ne izpolnjujeta formalnih pogojev razpisa (potrebno število let prakse in izkazane pozitivne delovne reference na področju urednikovanja), da o njunih delovnih kompetencah, potrebnih za uspešno delo na tako zahtevnem delovnem področju, sploh ne govorimo.

V takšnem okolju ni čudno, da novinarji, razen nasprotovanja uperjenega proti nekaterim kadrovskim »okrepitvam« in ukrepom, ne zmorejo resnega razmisleka o temeljnih dilemah JZ RTVS. O tem ali jim je bližje delovanje v okviru resničnega javnega servisa, v korist državljanom in državljankam Slovenije, ali pa v sedanji podržavljeni in s politiko prestreljeni medijski hiši. Ali vidijo svojo prihodnost v racionalno organiziranem digitalnem medijskem okolju, ki bistveno spreminja dosedanje delovne procese, ali pa pristajajo na dosedanjo »analogno« produkcijo novinarskega dela. Ali so jim bližje okvirne in zapisane mesečne delovne obveznosti, svojo delovno potenco pa usmerjajo v dvig kvalitete programskih izdelkov, ali pa se jim zdi bolj ugodno živeti v sistemu, kjer eni delajo veliko, eni pa malo, vsi pa imajo »enake« plače.

Ali želijo in zmorejo, kot sodelavci največje kulturne inštitucije v državi, širiti polje neodvisnosti, vzgajati svoje poslušalce in gledalce v pokončne državljane, odpirati družbeno relevantne teme in ob njih zavzemati stališča usmerjena v prihodnost ali pa vse to še nadalje prepuščajo politiki in slepo sledijo komercialni konkurenci. In še bi lahko naštevali.

In v takšni kondiciji prihaja javni servis RTV S v jesen, v čas, ko se bo pričel udejanjati nov« nadstrankarski« medijski projekt. V čas, ko se bodo zopet odpirale znane teme, komu vse pripada kolač iz naslova plačnikov priključka električne energije in kdo vse, poleg RTVS, opravlja zakonsko funkcijo informiranja v naši ljubi državi. Prav zanima me, kako bodo na te izzive odgovorili tako v javnem zavodu kot na resornem ministrstvu?

P.S. Če so aktualni kadrovski ukrepi vodstva tudi dejansko ogledalo njihovih vodstvenih in uredniških kompetenc, potem se JZ RTV Slovenija in njegovim sodelavcem ne piše ravno dobro.