Dovolj cincanja

Družba za upravljanje terjatev bank oziroma slaba banka je najmočnejša institucija v državi. Do živega ji ne pride nihče: ne računsko sodišče, ne finančni minister Dušan Mramor, ne predsednik vlade Miro Cerar. Izvzeta je iz kakršnegakoli resnejšega institucionalnega nadzora. Čeprav njeno vodstvo že več kot pol leta ne upošteva sklepov vlade o omejitvi plač, se ne zgodi veliko. Namesto da bi vlada prek skupščine zahtevala razrešitev vodstva slabe banke, Mramor in Cerar pozivata k spremembam.

Medtem vodstvo banke zavlačuje. Izvršni direktor Torbjörn Månsson bi si moral plačo s 25 tisoč evrov že pred meseci znižati na 17 tisoč evrov bruto, vendar je sklep vlade izigral tako, da lahko še naprej prejema 8500 evrov dodatka. Svetovalcem slabe banke se še naprej izplačujejo veliki zneski: po poročanju Dnevnika je bilo aprila letos eni fizični osebi nakazanih 71 tisoč evrov, najbolje plačani svetovalci slabe banke pa na mesec prejemajo od 20 tisoč do 23 tisoč evrov. »Več kot očitno je, da vodstvo slabe banke ne deluje v javnem, ampak izključno v lastnem interesu,« pravi Luka Mesec, poslanec Združene levice.

Visoke plače in dodatki vodilnih v slabi banki so v resnici še najmanjša težava te institucije. Bistveno večji problem je, da slaba banka prevzeto premoženje upravlja neodgovorno, negospodarno in neučinkovito, kot so že marca ugotovili revizorji računskega sodišča. Zaradi tega so slabi banki naložili popravljane ukrepe, a ji jih ni uspelo v celoti izpeljati. Septembra je računsko sodišče v novem poročilu ugotovilo, da slaba banka še vedno nima sistemskih okvirov za delovanje, da še vedno ni jasno, kdo ima pristojnost določiti, kateri deli premoženja bank se lahko prenesejo na slabo banko, koliko znaša vrednost prenosa in kakšna so merila. Prav tako ni jasno, komu naj slaba banka poroča o (ne)izpolnitvi načrtov, neurejeno je spremljanje odprodaje premoženja, sistem notranjega nadzora je pomanjkljiv.

Ker slaba banka deluje v meglici, ne vemo, kaj smo dobili za denar, ki smo ga vanjo vložili. Država je v slabo banko ob ustanovitvi vložila 200 milijonov evrov, nato pa je namenila še 1,6 milijarde evrov za odkup slabih terjatev. Skupaj gre torej za več kot 1,8 milijarde evrov. Glede na številne ekscese, ki si jih je vodstvo slabe banke doslej privoščilo zaradi inercije te in prejšnje vlade, se zdi smiselna zahteva Združene levice, naj državni zbor dobi pristojnost za podajanje zahtev za razrešitev vodstva DUTB.