Bencinska liberalizacija

Je dobiček pomembnejši od ljudi?

Slovenija je edina država v Evropi uniji, v kateri vlada določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno tekočih goriv. Najvišja dovoljena marža trgovcev je za nekaj centov nižja od povprečne marže v EU. V drugih državah se cene goriva spreminjajo tudi po večkrat na dan, v Sloveniji le vsakih 14 dni. V drugih državah se cene pri istem ponudniku pogosto razlikujejo glede na lokacijo bencinskega servisa, ob avtocestah so višje, v mestih in ob mejnih prehodih praviloma nižje. Pri nas so povsod enake.

Vlada namerava do februarja prihodnje leto preučiti možnost, da bi oblikovanje cen tekočih goriv liberalizirali tudi v Sloveniji. K temu jo najbolj spodbujajo trgovci. V Petrolu na primer ocenjujejo, da bi jim liberalizacija cen na letni ravni prinesla od dva do tri milijone evrov dodatnega dobička.

V Slovenskem nacionalnem naftno-plinskem komiteju, ki združuje šest ponudnikov tekočih goriv, ki skupaj oskrbujejo 89 odstotkov slovenskega trga, vlado že nekaj let spodbujajo k temu koraku.

Kot pravi sekretar komiteja Aleš Peternel, je bila državna regulacija cen v obdobju po osamosvojitvi smiselna. »Zaradi dvoštevilčne inflacije in nerazvitosti trga – prisotni so bili le Petrol, Istrabenz in INA – je obstajala bojazen, da se bo pojavila nelojalna konkurenca, da bo prišlo do kartelnih dogovarjanj.« Danes, ko je na trgu več kot 20 ponudnikov, pa je po njegovem omejevanje višine marž nesmiselno in škodljivo. »Okoljevarstvene in tehnološke zahteve za bencinske servise so vedno večje in s seboj prinašajo dodatne stroške. Brez ustrezno visoke marže je to finančno nevzdržno.«

Liberalizacija cen torej pravzaprav pomeni zvišanje marž in s tem podražitev goriva. V imenu prostega trga in izboljšanja konkurence. A konkurenca je omogočena že danes. Država določa zgolj najvišjo dovoljeno ceno goriva, trgovcem nihče ne prepoveduje, da z znižanjem marže ponudijo nižjo ceno. To nekateri diskontni trgovci tudi počno.

Tako opevani prosti trg, če pogledamo trg tekočih goriv v EU, deluje slabo, to ugotavlja tudi evropska komisija. Potrošniki pogosto nimajo možnosti izbire med več ponudniki in ponudbo težko primerjajo, zaupanje v trgovce je slabo.

Lani so pri komisiji, da bi bolje razumeli delovanje evropskega trga s tekočimi gorivi, naročili posebno raziskavo. Med drugim so uporabnike bencinskih servisov v vseh državah članicah spraševali o izkušnjah pri uporabi bencinskih servisov. Izkazalo se je, da je prav v Sloveniji, edini državi z reguliranimi cenami, potrošniška izkušnja najboljša. Morda zato, ker je cena predvidljiva, morda pa zato, ker odsotnost konkurence pri cenah goriva večje ponudnike sili v tekmovanje pri dodatni ponudbi, urejenosti in uporabniški izkušnji na bencinskih servisih. A nekaj očitno v Sloveniji delamo bolje kot v drugih državah EU.