9. 10. 2015 | Mladina 41 | Ekonomija
Konec slovenskega bančništva?
NKBM je že v tuji lasti, država pa namerava prodati še 75 odstotkov NLB, Gorenjsko banko in Abanko s pripojeno Banko Celje
»Če se hočeš iti živinorejo, ne prodaj hleva sosedu.« Aljoša Tomaž, nekdanji prvi mož Abanke.
»Očitno smo se v Sloveniji odločili, da se bančništva ne gremo več,« umik države iz lastništva bank komentira Aljoša Tomaž, nekdanji prvi mož Abanke. NKBM je bila junija že prodana ameriškemu špekulativnemu skladu Apollo in EBRD, država pa namerava prodati še 75 odstotkov NLB, Gorenjsko banko in Abanko, ki je nastala s pripojitvijo Banke Celje k Abanki Vipa. Da bo izkupiček pičel, je jasno, saj je na tržišču poplava bank, ki iščejo kupce, donosi bank pa so v zaostrenih razmerah poslovanja in zaradi vse strožjih bančnih pravil zelo nizki. »V sedanjem regulatornem okolju se banko splača kupiti le zelo poceni, saj se sicer ne da zagotavljati ustrezne donosnosti,« pravi. Decembra 2013 je država dokapitalizirala NKBM z 870 milijoni, junija letos pa je z njeno prodajo iztržila pičlih 250 milijonov. Kupnine na računu države še ni, saj sta kupca postavila vrsto pogojev, od izpolnitve katerih je odvisno, ali bo država kupnino sploh prejela. Eden od pogojev je prodaja oziroma likvidacija srbske banke KBM. A kljub temu vlada ne namerava ustaviti predvidene privatizacije bank.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.