Gozd, d. o. o.

Državne gozdove zdaj izkoriščajo koncesionarji. Država je leta 1996 brez javnega razpisa koncesije podelila gozdarskim podjetjem, ki so po osamosvojitvi nastala iz nekdanjih gozdnih gospodarstev in so do takrat skrbela za državne gozdove. Koncesije so bile podeljene za 20 let. Iztečejo se konec junija prihodnje leto.

Sedanji model upravljanja državnih gozdov je slab. Na to je pred leti opozorilo tudi računsko sodišče. Koncesijskih pogodb tako rekoč ni mogoče prekiniti pred iztekom 20-letnega obdobja. Koncesnine, ki jih za izkoriščanje dobi država, so denimo veliko prenizke in so torej, kot pravi Renata Karba iz nevladne okoljske organizacije Umanotera, »neke vrste za okolje škodljiva subvencija«.

Vlada je ta teden sprejela predlog zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, s katerim naj bi odpravili sistem koncesij in ustanovili podjetje v izključni državni lasti, ki bi po novem skrbelo za upravljanje državnih gozdov in trženje lesa iz njih. Nastalo bi največje gozdarsko podjetje v državi, ki bi upravljalo približno 20 odstotkov slovenskih gozdov. Tako naj bi omogočili bolj strateško upravljanje najpomembnejšega domačega naravnega vira.

Nevladne organizacije, združene v Koaliciji za gozd, predlogu zakona nasprotujejo. »Ugotavljamo, da je besedilo zakona zelo slabo pripravljeno,« pravi Renata Karba. »Manjkajo poslovni načrt podjetja, akt o ustanovitvi, pogodba z ministrstvom ...« Besedilo preprosto ni primerno za obravnavo, saj ne dopušča presoje strokovne usmerjenosti in finančne vzdržnosti predlagane rešitve.

Kot še dodaja, jih moti osredotočenost predlaganega državnega podjetja na izkoriščanje lesa. »Gozd ni samo vir lesa. Ima številne druge funkcije, ki so popolnoma spregledane. Predlagana oblika podjetja – družba z omejeno odgovornostjo – je pač usmerjena v ustvarjanje dobička.«

Kot pravi direktor Zavoda za gozdove Damjan Oražem, je predlagana rešitev ena od mogočih poti, ki so v Evropi preizkušene. Pomembno se mu zdi, da bodo gozdarsko načrtovanje in izbira drevja za posek ostali v pristojnosti Zavoda za gozdove, »ker je to zagotovilo družbi, da se bo z gozdovi še naprej delalo na trajnosten in sonaraven način. Če bi ta nova družba prevzela tudi pristojnosti načrtovanja in odkazila drevja za posek, bi bila njena kredibilnost že v osnovi na precejšnji preizkušnji.«

Dr. Andrej Bončina z Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani nasprotno pravi, da se je s kolegi bolj zavzemal za ustanovitev javnega podjetja, v katerem bi bili pridobitna dejavnost in javna gospodarska služba združeni. Še vedno pa se mu zdi predlagana rešitev primernejša od javno-zasebnega partnerstva, ki se je omenjalo v nekaterih političnih in interesnih skupinah. »Družba za gospodarjenje načeloma ima priložnost, da v prihodnjih letih postane zgled za napredno strokovno delo. Sam menim, da bo njen zagon zelo zahteven.«