"Mestno središče postaja center potrošnje, zabave in finančne industrije" 

Projekt To je/ni vandalizem je odgovor na akcijo Človek, čuvaj svoje mesto Mestne občine Ljubljana (MOL), ki jo je začela maja letos in v okviru katere želi s plakati, poostrenim nadzorom in javnimi dogodki opozoriti na škodljivost t.i. vandalizma. V svojih javnih objavah vandalizem razumejo kot uničenje lastnine in kot najbolj problematične izpostavijo »popisane fasade in grafiti, ki pa so najbolj opazni, vzbujajo občutek neurejenosti javnih površin ter zmanjšujejo občutek varnosti«. Organizator »protiakcije« inštitut Danes je nov dan obžaluje, da MOL s svojo pobudo ne naslavlja »uničenosti infrastrukture, temveč občutke, videz, strah in neprijetnost« in dodaja, da »s svojo kampanjo ne meri na izboljšanje bivalnih pogojev, ampak na mestni videz urejenosti in varnosti«.

»Jasno je, da želi občina s takšno akcijo doseči "očiščenje" mestnega središča, ki se spreminja v center potrošnje, zabave in finančne industrije - v nekaj, kar mora biti privlačno za turistični interes in pasivizirano prebivalstvo. Vse, kar ne spada v to predstavo, se mora umakniti na obrobje ali, še bolje, kar izginiti. Grafite morajo nadomestiti reklamni billboardi, brezdomce/-ke je potrebno preseliti in jih zamenjati s kulturno ponudbo, bedo in revščino izgnati in jo zamenjati z bogastvom statusne potrošnje,« poudarja Jasmina Ploštajner z inštituta Danes je nov dan. 

In ker so njihove aktivnosti večinoma fokusirane na splet in njegove prednosti pri razširjanju sporočil, so se odločili, da bo projekt spletna akcija. "Klasični" kliktivizem jim, kot pravijo, ni blizu, zato s svojimi akcijami raje nagovarjamo ljudi, naj se vključujejo na bolj aktivne in neposredne načine.

Po SSKJ je vandalizem “poškodovanje, uničenje česa koristnega, lepega brez pravega razloga, namena.” Pri Danes je nov dan pa se sprašujejo, kdo je tisti, ki definira, kaj je “koristno,” “lepo” in kaj je “pravi razlog, namen.” Menijo, da se morajo o tem sporazumeti prebivalci in prebivalke, ne pa, da jim definicijo kdorkoli vsiljuje.

»Tako se nam npr. oglaševanje ne zdi pravi razlog za uničevanje javnih prostorov, zaslužek ne za spreminjanje površin v parkirišča, distrakcija ljudi z bleščečim, a skrajno problematičnim športnim objektom napačen vzgib za gradbeno zarezo v polja in travnike. Po drugi strani je lahko nek sporočilen ali lep grafit konstruktiven dodatek dolgočasni fasadi, urban vrtiček v zapuščeni gradbeni jami pa smiselna uporaba prostora. Zato pozivamo ljudi, naj res “čuvajo svoje mesto,” toda naj razmislijo, pred kom in za koga ga je treba braniti. Po našem mnenju prioriteta niso fotogenične turistične razglednice enega kvadratnega kilometra, pač pa kvaliteta življenja vseh tistih, ki tu bivajo,« opozarja Jasmina Ploštajner in dodaja, da prevdsem zaradi pomanjkanja kritične distance do uveljavljenih interpretacij vzpodbujajo k ponovnemu premisleku koncepta vandalizem.

Na inštitutu pravijo, da se moramo vprašati, ali je vandalizem res tisto, kar s to besedo razume oblast: »Razmislite: se vam zdi večji vandalizem, ko se v nekem podhodu čez noč pojavi nov grafit, ki na nek način vedno komunicira z javnim prostorom in kontekstom, ali, ko oglaševalska agencija plača, da “pografitira” pročelje stavbe ob Ljubljanici s svojimi reklamami? Je večji vandalizem posedanje pred Križankami, druženje in zastonjsko poslušanje koncertov ali morda ideja o tem, da bi posekali žive in zdrave bukve na Vegovi, ker ogrožajo mrtve spomenike? Je večji vandalizem kolesarjenje čez center mesta ali slabo vzdrževanje in pomanjkanje kolesarskih stez? Urbana kultura v centru ali diktatura malomeščanskih spalnih navad?«

Po pregledu dozdajšnjih fotografij (akcija se je namreč začela 21. oktobra) smo opazili, da v veliki meri prevladuje #tonivandalizem, kar bi lahko pomenilo, da občani v svoji okolici #tojevandalizem ne opazažajo intenzivno oziroma se je le-ta že zlil z njihovim vsakdanom.

Jasmina Ploštajner podarja, da se prepogosto pozablja na vandalizem, ki ga izvaja oblast ravno v svojem zasledovanu profita: »Tovrstni vandalizem mnogo bolj ogroža kakovost življenja meščank in meščanov, kot pa skejtanje, grafiti in kralji ter kraljice ulice. Kaj pa razpadla igrišča, gradbene jame, uničene kolesarske steze, omejevanje dostopa do javnega prostora, preganjanje brezdomcev iz centra, pomanjkanje delovnih mest, krčenje sociale, previsoke najemnine in odrezanost od javnega prevoza?«

Akcija je vezana na uporabo spletnih aplikacij, saj vključuje Instagram, zato bo aktivna publika verjetno nekoliko mlajša populacija, kar pa ne pomeni, da sporočilo ne more doseči tudi tistih, ki v akciji ne bodo aktivno sodelovali. Projekt nima časovne omejitve, aktiven pa bo, dokler bo aktivna njegova publika.

Portal Danes je nov dan je nastal jeseni 2012 kot sopotnik, integralni del in podpornik vstajniških gibanj. Od septembra 2013 delujete kot inštitut, ki se osredotoča na (digitalno) politično participacijo, transparentnost in nadzor. Počasi zaključuje svoj največji projekt do sedaj, spletno orodje Parlameter, ki spremlja delo v Državnem zboru. Vzeli so javne podatke, ki so mnogokrat suhoparni in za javnost neprivlačni, in jih spremenili v zanimive kose informacij ter vse skupaj zapakirali v kartice, ki lahko samostojno funkcionirajo na družbenih omrežjih ali drugod po spletu. Sicer pa so v tem mesecu imeli še kampanjo za večjo dostopnost spleta slepim, kjer so po principu projektnega učenja mentorirali študente/-ke Univerze v Ljubljani .