Plenjenje do razlastitve

V prispevku »Plenjenje do razlastitve« avtorica Urša Marn predstavlja svoje videnje posledic, ki jih bo ob uveljavitvi prinesel Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjev (ZNVP-1).

ZNVP-1 med drugim ureja obvezno ukinjanje oziroma zapiranje registrskih računov pri KDD ter s tem nalaga imetnikom tovrstnih računov, da vrednostne papirje prenesejo v sodno hrambo, na trgovalni račun pri bankah in borznoposredniških družbah oziroma se vrednostnim papirjev odpovedo v dobro računa za opustitev. Ker gre v prispevku za netočne, neresnične in zavajajoče navedbe, v obrazložitvi navajamo nasprotna dejstva:

1. Že v uvodniku prispevka je navedeno, da bodo vsi imetniki delnic, celo tisti, ki z njimi ne trgujejo - morali odpreti račun pri borznoposredniški hiši ali banki in ji plačevati stroške odprtja in vodenja računa ter prenosa sredstev.

Kot ste seznanjeni z vsebino ZNVP-1, zakon ne navaja obveznosti, da morajo oziroma da bodo morali imetniki vrednostnih papirjev odpreti račun pri borznoposredniški družbi ali banki, pač pa jim ponudi možnost, da lahko tudi to storijo, v kolikor to želijo. Imetniki lahko svoje vrednostne papirje prenesejo tudi v sodno hrambo ali se jim odpovedo, v kolikor ocenijo, da so stroški, ki jih zaračuna banka ali borznoposredniška družba, previsoki glede na vrednost portfelja.

2. V prispevku so navedeni tudi stroški, ki naj bi jih borznoposredniške družbe ali banke v skladu z ZNVP-1 zaračunavale svojim strankam. Navedeni zneski predstavljajo popolno zavajanje, saj je višina kumulativnega letnega stroška, ki jih lahko banke oz. borznoposredniške družbe skupaj s KDD zaračunajo le 0,5 % od vrednosti portfelja, pri čemer ponudnik storitve ne sme zaračunati lastne marže za storitev odpiranja in zapiranja računa . (4. odstavek 48. člena ZNVP-1)

3. Navajanje, da bo dovoljena višina zaračunavanja stroškov strankam za vodenje in vzdrževanja stanja na računu finančni industriji predstavljala alternativni vir zaslužka ne drži.

Ogromno imetnikov ima namreč portfelje zelo nizkih vrednosti, t.j. 100 EUR in tudi manj (avtorica prispevka navaja na podlagi javno dostopnih podatkov, da je takšnih imetnikov kar 92.000, od tega je 80.000 imetnikov, ki imajo vrednost portfelja nižjo od 50 EUR), kar pomeni, da bodo lahko banke in borznoposredniške družbe (skupaj s KDD, ki si prav tako avtonomno zaračuna del od tega zaračunanega zneska) za celoletno obravnavo strank s tovrstnimi portfelji stranki zaračunavala samo 0,50 EUR letno oziroma še manj.

Pri tem je potrebno poudariti, da so banke in borznoposredniške družbe za vodenje in vzdrževanje stanj na podlagi zakonov in podzakonskih aktov zavezane izpolnjevati številne kadrovske, administrativne in tehnične pogoje ter opravljati vrsto dejanj in aktivnost, če naštejemo samo letno poročanje kontrolnih podatkov o sklenjenih poslih fizičnih oseb Finančni upravi RS, letno poročanje strankam o stanju na računu vrednostnih papirjev, letno poročanje strankam o izvršenih transakcijah na računu vrednostnih papirjev, obveznosti iz naslova FATCA, dnevno obveščanje stranke o sklenjenih poslih z vrednostnimi papirji (potrdilo o oddaji naročila in obračun posla), dnevno poročanje sklenjenih transakcij z vrednostnimi papirji Agenciji za trg vrednostnih papirjev, upoštevanje korporacijskih akcij, ki jih na vrednostnih papirjih izvede izdajatelj na končnih računih imetnikov, poročanje podatkov o strankah, poslih, stanjih, poslovnih razmerjih ipd. - Policiji, poročanje podatkov o strankah, poslih, stanjih, poslovnih razmerjih ipd. - Komisiji za preprečevanje korupcije, poročanje podatkov o strankah, poslih, stanjih, poslovnih razmerjih Uradu za preprečevanje denarja in financiranja terorizma, poročanje podatkov o strankah, poslih, stanjih, poslovnih razmerjih sodiščem (zapuščinski postopki, razne poizvedbe v sodnih postopkih), poročanje podatkov o strankah, poslih, stanjih, poslovnih razmerjih ostalim zunanjim uporabnikom oz. tretjim osebam, ki so skladno z zakonodajo upravičeni do pridobivanja podatkov (npr. velik obseg poizvedb stečajnih upraviteljev) na njihovo zahtevo, poročanje podatkov za potrebe E-sociale, zagotavljanje sledljivosti posredovanih zaupnih podatkov tretjim osebam (Zban-2), arhiviranje dokumentacije in obvestil najmanj 10 let od prekinitve poslovnega razmerja, pridobivanje podatkov o dedičih v primeru fizičnih oseb, kjer Sklep o dedovanju izvrši KDD brez preverjanja morebitnih dolgov zapustnika pri članih/BPD, reševanje reklamacij strank v povezavi s stanji na računu in pojasnila (npr. izbris VP v KDD zaradi stečaja izdajatelja, korporativne akcije izdajateljev,…) ter druga opravila.

Ponovno poudarjamo, da za vse navedene aktivnosti, ki jih banke oziroma borzno posredniške družbe moramo izvajati pri obdelavi stranke, bi ob strankinem portfelju v višini 100,00 EUR, znašal skupen znesek, ki bi ga zaračunale banke in borznoposredniške družbe skupaj s KDD samo oz. nič več kot 0,50 EUR letno.

Ob upoštevanju dejavnika neizterljivosti teh zneskov, kar bo povzročilo visok delež strank kot neplačnikov svojih obveznosti do bank oziroma borznoposredniških družb, lahko zaključimo, da ne moremo govoriti o kakršnem koli zaslužkarstvu, še več – zaradi navedenega določila bodo morale banke in borznoposredniške družbe opravljati storitve za tovrstne imetnike Z IZGUBO. Po drugi strani, pa si bodo lahko sodišča na podlagi Zakona o sodni taksi za prenos vrednostnih papirjev enake vrednosti v sodno hrambo zaračunale 30,00 EUR torej kar 60 - krat več.

Iz navedenega jasno sledi, da ne gre za nikakršno neupravičeno darilo borznim posrednikom in nadomestilo finančni industriji za izpad prihodkov, ampak za nepotrebno in nerazumno obremenitev bank in borznoposredniških družb, ki bodo, zaradi navedene omejitve, morale razmisliti tudi o opuščanju navedene storitve, kar lahko pomeni, da iz razlogov racionalnosti ne bodo odpirale računov imetnikom portfeljev manjše vrednosti.

4. Se pa strinjamo z ugotovitvijo avtorice, da so borznoposredniške družbe zasebna podjetja in je oziroma bi moral biti trg borznoposredniških storitev načeloma odprt ter da je reguliranje cen teh storitev vprašljivo in da lahko zaradi navedenega nastanejo tudi odškodninski zahtevki.

V sled navedenega izražamo zaskrbljenost tako nad sprejetim določilom ZNVP-1, ki omejuje višino zneska za zaračunavanje tovrstnih storitev brez upoštevanja realnih materialnih stroškov, ki jih banke in borznoposredniške družbe imajo v zvezi z navedeno storitvijo, kot tudi nad avtoričinem zavajanjem, netočnim in selektivnim predstavljanjem dejstev ter hkrati blatenjem dejavnosti slovenskega borznega posredništva, kar je v nasprotju s profesionalnimi načeli in merili novinarske etike.

Opozoriti bi želeli tudi na to, da so zaskrbljenost nad sprejemom nove omejitve, ki jo prinaša ZNVP-1 ter hkrati pisno podporo Združenju izrazile tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljanska borza in KDD.

S spoštovanjem in lep pozdrav!