Anže Tomić

 |  Mladina 44  |  Politika

Grožnja inovaciji, svobodi govora, zasebnosti

Sprejeta uredba bo imela za nevtralnost interneta hude posledice

Lojze Peterle, edini evropski poslanec iz Slovenije, ki je glasoval za sporno direktivo

Lojze Peterle, edini evropski poslanec iz Slovenije, ki je glasoval za sporno direktivo
© Marko Pigac

Evropski parlament je s kar 500 glasovi za in 136 proti izglasoval uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu, ki obljublja ukinitev stroškov mobilnega gostovanja. Do tu se zgodba bere kot izjemen uspeh evropske politike, ki deluje v korist vseh Evropejcev ter izpolnjuje poslanstvo zmanjševanja razlik in odpravljanja preprek med državami.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Anže Tomić

 |  Mladina 44  |  Politika

Lojze Peterle, edini evropski poslanec iz Slovenije, ki je glasoval za sporno direktivo

Lojze Peterle, edini evropski poslanec iz Slovenije, ki je glasoval za sporno direktivo
© Marko Pigac

Evropski parlament je s kar 500 glasovi za in 136 proti izglasoval uredbo o enotnem telekomunikacijskem trgu, ki obljublja ukinitev stroškov mobilnega gostovanja. Do tu se zgodba bere kot izjemen uspeh evropske politike, ki deluje v korist vseh Evropejcev ter izpolnjuje poslanstvo zmanjševanja razlik in odpravljanja preprek med državami.

Vendar ta uredba ne odpravlja stroškov mobilnega gostovanja. Ukinitev bo morda prišla šele sredi leta 2017, a bo omejena na pregled uporabniških navad, ki naj bi ga naredili naslednje leto. To pomeni, da se stroški gostovanja morda sploh ne bodo končali, temveč bomo lahko imeli nekaj podatkov in klicev v tujini brezplačno, nato pa bomo znova plačevali.

Kaj torej uredba pravzaprav ureja? Predvsem ji je uspelo spodkopati osrednji temelj interneta – nevtralnost. Nevtralnost preprosto pomeni, da je vseeno, kakšni podatki se pretakajo po žicah telekomov. Telekomi ne smejo diskriminirati med spletno pošto in sporočilom, poslanim v Facebooku, oba morata od pošiljatelja do prejemnika priti v enakem času.

Konkretneje tako Facebook ne sme imeti možnosti, da bi ponudniku internet-

nih storitev plačal za hitrejše pošiljanje Facebookovih podatkov, hkrati pa ponudnik uporabniku ne sme zaračunati, da bi se Facebookova stran hitreje nalagala kot recimo YouTube. Internetna nevtralnost torej veleva, da so telekomi le infrastruktura, ki uporabnikom in podjetjem zaračuna dostop do interneta. Odločitev o načinu uporabe tega dostopa pa je prepuščena uporabnikom in podjetjem, ki ponujajo spletne storitve.

Vendar je 500 poslancev evropskega parlamenta prepričanih, da je uredba, ki s svojim besedilom telekomom pušča velik manevrski prostor za kršenje internetne nevtralnosti, dobra ideja. Z njimi se strinja Lojze Peterle, ostalih sedem Slovencev v parlamentu pa je glasovalo proti.

Besedilo uredbe dopušča prosto interpretacijo, kaj točno lahko telekomi zaračunavajo in kako obravnavajo podatke. Telekomi se namreč že nekaj časa skušajo preleviti v več kot samo ponudnike infrastrukture, zato imajo svoje televizije in svoje spletne strani. Besedilo v uredbi pa je ravno prav nejasno, da bi lahko operaterji začeli dajati prednost svojim storitvam in onemogočati konkurenco.

To niso hipotetične predpostavke, saj smo imeli takšne primere tudi v Sloveniji. Pri nas je internetna nevtralnost uzakonjena. Zaradi tovrstne zakonodaje je slovenski regulator Telekomu Slovenije in Simobilu prepovedal kršenje internetne nevtralnosti, ko sta nekatere storitve (Hanger – oblačna shramba, Deezer – storitev za poslušanje glasbe) ponujala tako, da se podatki niso šteli v zakupljeno kvoto uporabnika, s čimer so, logično, diskriminirali podatke konkurentov.

Na tem področju smo torej pred Evropo in tudi uredba za države članice EU ni zavezujoča. Te morajo svojo zakonodajo prilagoditi, če je domača zakonodaja slabša. Naša v tem primeru ni, a razprava, ali se bomo prilagajali evropski uredbi ali ne, bo v naslednjih letih pomembna. Evropejec, predvsem pa »izumitelj« spleta sir Tim Berners-Lee je pred glasovanjem opozoril, da lahko uredba spodkoplje »evropske možnosti za vodilni položaj v digitalni ekonomiji«, predvsem pa pomeni »grožnjo inovaciji, svobodi govora in zasebnosti«.

Je evropski parlament torej sprejel uredbo, ki naj bi odpravila mobilno gostovanje? Ne. Je sprejel uredbo, ki brani internetno nevtralnost? Nasprotno. Je uredba vsaj omejila telekome? Ne, ni jih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.