Pošast hodi po Evropi

Branko Grims je v tedniku Demokracija zapisal, da mora Evropa najprej poskrbeti sama zase in »končati kolektivno blaznost izrojenega multikulti humanizma«, saj naj bi bila po njegovem ogrožena njena varnost. V besedilu nadaljuje, da je lahko primer tega »tisto nemško mesto«, v katerem so v imenu »multikulti humanizma« poslali »otroke iz šol čistiti nesnago za migranti«.

To nemško mesto v Grimsovem članku ostaja neimenovano. Edino mesto, ki naj bi doživelo nekaj podobnega, pa še to po poročanju medijev tipa RightWingNews.com (v prostem prevodu Novice desnice), je kraj Lübeck. Šlo je za odziv domnevne mame osnovnošolca, ki je prek družbenega omrežja Facebook ustvarila paniko, ko naj bi bila na urniku svojega 14-letnega otroka našla zapis, da bo en dan v tednu s sošolci pomagal v njihovem kraju nastanjenim beguncem, in sicer pri pripravi obrokov in postiljanju postelj. Časnik Focus je kasneje objavil odziv ravnatelja omenjene šole Stefana Pabsta, ki je poudaril, da so bili starši o tem vnaprej obveščeni in da gre za šolo, na katero hodi veliko otrok beguncev in migrantov ter da je to del vsakdanjika vseh njihovih šolarjev. Dodal je tudi, da s takšnim druženjem in pomočjo njihovi otroci laže razumejo družbene razmere.

Branko Grims pa je nadaljeval, da so »samo nekaj dni zatem zdravniki objavili izide pregleda skupin migrantov, po katerih je ogromno okuženih z aidsom, hepatitisom, tuberkulozo, sifilisom, garjami in posamezniki še z vrsto eksotičnih bolezni ter na dotik ekstremno nalezljivo gobavostjo, ki je v Evropi nismo poznali desetletja«. Tudi tu Grims ne navede nobenega vira, kdo so ti neimenovani zdravniki, kje so objavili te izide pregledov migrantov in kolikšna je ta številka. Sicer pa so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) tudi med slovenskimi državljani takšni, ki imajo nekatere izmed naštetih bolezni. Če za primer vzamemo virus HIV, so na NIJZ prejeli enajst prijav novih diagnoz okužbe s HIV, ki so bile prepoznane v obdobju od 1. julija do 30. septembra 2015.

NIJZ je pred kratkim obiskal tudi obmejno območje, kamor prihajajo begunci, in ugotovil, da zdravje prebivalcev Slovenije ni posebej ogroženo, obstaja pa tveganje za širjenje nalezljivih bolezni med begunci. Iz držav, ki jih je prečkalo veliko ljudi, zanesljivi viri ne poročajo o večjih izbruhih nalezljivih bolezni, poročajo pa o boleznih, ki jih poznamo, čeprav se nekatere pri nas ne pojavljajo več. V Sloveniji so tako zaznali zgolj posamezne primere nalezljivih bolezni pri migrantih, in sicer tuberkulozo in hepatitis A.

Kar pa se tiče omembe gobavosti, je bil med skoraj milijonsko množico beguncev v Evropi zaznan zgolj en primer. Tako je poročal avstrijski Kronen Zeitung, šlo pa naj bi za 33-letnika, ki je bil nastanjen v Salzburgu. Tamkajšnji zdravniki so našli zdravniški dokument, kjer je pisalo, da naj bi imel omenjeni »gobavost«. Kot se je izkazalo kasneje, ta pri 33-letniku še ni izbruhnila. Gobavost je danes ozdravljiva, prenaša pa se le pri daljšem stiku z okuženo osebo. A tudi v tem primeru je odstotek teh, pri katerih bi se lahko razvila, zanemarljivo majhen.