Namesto bodic na meji s Hrvaško rezila 

Tudi Slovenija je danes začela postavljati ograjo na meji s Hrvaško, natančneje bodečo žico. Kot številni izumi pred njo in po njej, je bila bodeča žiča zasnovana s povsem miroljubnim namenom, a se je zaradi široke uporabnosti še v druge namene poleg prvotnega v zavest ljudi za vedno zapisala kot simbol zatiranja in trpljenja. Danes so žične bodice na žicah povečini zamenjala še nevarnejša kratka in ostra rezila. Prav takšna že vzbujajo strah tudi na slovensko-hrvaški meji. Ta»rezilna« žica je sicer predvsem simbol najbolj zastraženih meja na svetu, od meje med Severno in Južno Korejo do španskih enklav Ceuta in Melilla v severni Afriki. Zdaj pa tudi slovenske meje s Hrvaško.

Na posameznih odsekih na meji s Hrvaško namreč že postavljajo bodečo žico, ki naj bi služila nadzorovanemu prehodu beguncev v državo. Postavili so jo neposredno ob Sotli pri Velikemu Obrežu v občini Brežice, nekaj sto metrov je prav tako že stoji na obeh straneh mejnega prehoda Gibina v občini Razkrižje.

Premier Miro Cerar je pred odhodom na Malto z aktualnimi informacijami o begunski problematiki in ukrepi vlade danes seznanil vrh koalicije. V izjavi za medije je vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pojasnila, da se država "intenzivno in odgovorno pripravlja na različne morebitne scenarije novega množičnega prihoda migrantov". Po njenih besedah se na meji sicer postavljajo t.i. tehnične ovire, kar da nikakor ni in ne sme biti razumljeno kot postavljanje bodeče žice. Tega si nihče ne želi, je dejala, a opozorila, da se morajo obenem zavedati, da imajo odgovornost za to, da zavarujejo tako migrante oz. begunce kot državljane.

Na terenu je vojska danes zjutraj začela razprostirati sodobnejšo različico bodeče žice, pri kateri na kolut žice niso nameščene klasične bodice, temveč ostre ploščice, podobne britvicam oziroma rezilom.

Postopek postavljanja ograje poteka tako, da najprej v zemljo zabijejo okoli dva in pol metra visoke kovinske palice, nanje napnejo osnovno žičnato konstrukcijo, na katero nato nizajo kolute bodeče žice. Po postavljeni prvi vrsti koluta je ograja visoka okoli en meter, predvideni pa sta dve vrsti, torej bo ograja visoka okoli dva metra.

Novomeške inženirske vojaške enote so pri Velikem Obrežu v bližini Dobove kolute bodeče žice s tovornjakov začele razkladati zjutraj, del ograje pa so že postavili na območju neposredno ob Sotli. Gre za območje, kjer so prejšnji mesec skupine beguncev sredi noči brodile skozi mrzlo vodo.

Nekaj sto metrov bodeče žice je vojska postavila tudi okoli mejnega prehoda Gibina. Kot je pojasnil župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič, domačini to sprejemajo z razumevanjem, saj ograjo razumejo kot način kontroliranja prihoda beguncev. Spominjajo se namreč, kako je oktobra v enem dnevu k njim nenapovedano prišlo čez mejo več sto beguncev.

Na območju Zavrča, kjer naj bi po nekaterih informacijah danes prav tako začeli postavljati ograjo, tovrstnih aktivnosti še ni. Vlada je namreč v ponedeljek sklenila, da začne postavljati tehnične ovire na meji, a da meja ostaja "odprta".

Več o zgodovini bodeče žice si lahko preberete v članku Staša Zgonika Hudičeva vrv.