Revni in depresivni

Najnižja pokojnina je avgusta znašala 199,99 evra. S tem je težko preživeti. Danes že vsak peti starejši od 65 let tvega revščino. Stopnja tveganja revščine je najvišja pri ženskah, starejših od 75 let, saj ženske v povprečju prejemajo občutno nižje pokojnine od moških.

Statistika kaže, da ženske v državah EU prejemajo v povprečju za 38 odstotkov nižje pokojnine od moških. V Sloveniji je razlika 24-odstotna, a je še vedno razmeroma visoka, še zlasti če upoštevamo, da je pri nas neenakost pri plačah med moškimi in ženskami med najnižjimi v EU. Razlikovanje po spolu je posledica tega, da pokojninski sistem ne odraža neenakosti, ki se nalagajo ves čas. Ženske so tiste, ki prevzemajo večji del neplačanih skrbstvenih obveznosti v družini, za otroke in za ostarele, in se zaradi tega odločajo za prekinitev dela, skrajšani delovni čas, pa tudi za manj odgovorna dela, kar se nato pokaže pri pokojnini.

Da bi razlike med spoloma vsaj nekoliko ublažili, smo v Sloveniji ohranili ureditev, ki ženskam omogoča pridobitev pokojnine časovno prej kot moškim, poleg tega se jim pokojnina odmerja za tri odstotne točke ugodneje kot moškim. Tako se za dopolnjenih 15 let zavarovalne dobe pokojnina moškemu zavarovancu pri starostni upokojitvi odmeri v višini 26 odstotkov njegove pokojninske osnove, pri čemer se od najnižje pokojninske osnove odmeri samo, če je ta višja kot njegova pokojninska osnova, ženski pa se odmeri v višini 29 odstotkov od njene pokojninske osnove, pri čemer se tudi pri ženski od najnižje pokojninske osnove odmeri samo, kadar je ta višja od njene pokojninske osnove. Ali ugodnejša odmera za ženske pomeni diskriminacijo moških? Nikakor ne, pravijo na ministrstvu za delo: »Ugodnejši položaj določenih skupin glede posameznih pravic ne pomeni že sam po sebi kršitve načela enakosti, če so posebne ugodnosti logično utemeljene in ne presegajo obsega, ki ga upravičuje razlog, zaradi katerega so dane. Tudi ustavno sodišče je poudarilo, da je dopustno razlikovanje po spolu, kadar služi vzpostavljanju dejanske enakosti med spoloma tam, kjer sicer obstajajo objektivne biološke ali funkcionalne razlike med njima. V takem primeru zakonodajalca ne zavezuje le prepoved razlikovanja, ampak tudi dolžnost pozitivnega ravnanja, to je zagotoviti možnosti za dejansko enakopravnost med moškimi in ženskami.« Različno obravnavanje moških in žensk je upravičeno, ko izravnava neugodnosti, ki izvirajo iz različnih družbenih vlog, za katere obstajajo tradicionalni in zgodovinski razlogi.

Toda ali je pozitivna diskriminacija po spolu smiselna tudi, ko gre za najnižje pokojnine? Upokojencu, ki prejema manj od 300 evrov, se vsak evro zelo pozna. Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo, moške tolaži z utemeljitvijo, da je ugodnejša odmera za ženske le začasna rešitev. Obdržali naj bi jo samo do takrat, ko bo v celoti uveljavljena izenačitev upokojitvenih pogojev za moške in ženske, to pa se bo zgodilo leta 2019.