13. 11. 2015 | Mladina 46 | Politika
Netopirji, rešitelji kulturne dediščine
Lahko mali sesalci rešijo slovenske gradove?
Pozabljeni, propadajoči grad Borl
© Arhiv DgB
»Svetovali so mi, naj skušamo v okviru projekta Natura 2000 dobiti kak evro za obnovo katerega od gradov, kar bi bilo mogoče, če bi v njem našli družino netopirjev,« je lani ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar povedala za Nedeljski dnevnik. Podobno je govorila pred tedni na parlamentarnem odboru za kulturo. Da si netopirji pogosto najdejo zavetje v gradovih, je jasno; da pa bi bili lahko vir finančnih sredstev pri reševanju kulturne dediščine, je jasno nekoliko manj.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.