Sledi prihodnosti

Zgodovina ima v sebi vedno več prihodnosti, kot smo si pripravljeni priznati. Zato ni nikoli pravih, čistih začetkov. Vojne, revolucije, veliki pretresi in spremembe se ne začnejo na kak določen dan, ampak se v njih znajdemo, nenadoma smo že tam, presenečeni, ujeti v dogajanje, ujeti v svoja mala razmerja in igre velikih, v zmešnjavo resnice, laži, strahov, tistega, kar bi radi, tistega, česar nikoli ni bilo, vsak v svojem pogledu, vsak v svojem svetu. Še pravkar je šlo za neko dogajanje tam daleč. Že ta hip smo del njega.

Druga svetovna vojna je Slovenijo zaznamovala v svojem trenutku in jo zaznamuje še zdaj. Ko govorimo o drugi svetovni vojni v Sloveniji, problem ni ideološka izkrivljenost slike o tistem dogajanju, ne dajmo se zapeljati, ampak preprosta nevednost, brezbrižnost.

In v ta prostor vstopa ta posebna izdaja Mladine: stran od lahkotnih sodb, stran od poskusov današnjega unovčevanja političnih točk na podlagi izkrivljenega prikazovanja zgodovine, naravnost k popisu dogajanja. Tako majhen prostor pa taka večplastnost.

Mar nam to ne govori tudi o današnjih vojnah, današnjih spopadih, ko izbiramo strani in vemo, kdo je tisti slab in kdo tisti dober, pa še imen krajev, kjer bitke potekajo, ne znamo izgovoriti, niti ne vemo, kateri narodi živijo tam? Kako preprosto je soditi iz oddaljenosti – pa naj je ta oddaljenost merjena v času ali prostoru, vseeno.

Tokratna posebna izdaja Mladine je plod truda treh vodilnih slovenskih zgodovinarjev, dr. Aleša Gabriča, dr. Bojana Godeše in dr. Boža Repeta, da bi osvetlili preteklost, v kateri je toliko sledi današnjega. Prekletstvo je, da branje o preteklih dogodkih vedno prinaša spraševanje o današnjih obetih. Današnji čas od nas terja poznavanje prav takšnih obdobij – prav zaradi utvare, da je vsak čas poseben in izjemen. Ne, zgodovina kaže nasprotno, presenetljivo je morda le, kako smo vedno znova presenečeni, ko se v današnjih tleh in časih začnejo risati nove sledi prihodnosti.