3. 12. 2015 | Družba | Druga svetovna vojna v Sloveniji
Veliko ponemčevanje
»Napravite mi to deželo spet nemško!« Na ta Hitlerjev stavek so se sklicevali vsi nacisti, odgovorni za raznarodovanje Slovencev.
Ptujska mestna hiša 10. aprila 1941 / Foto: Arhiv MNZS
© Arhiv MNZS
Izgnanci so bili ljudje, ki jih je okupator med drugo svetovno vojno po določenem postopku nasilno odstranil ne samo z doma, temveč tudi iz domovine. Uporabljajo se sicer še drugi izrazi: izseljenec, preseljenec, deportiranec. Po okupaciji so v nemških okupacijskih conah, ki naj bi že oktobra 1941 tudi uradno postale del nemškega rajha, skrb za rešitev »slovenskega vprašanja« v nemškem vodstvu naložili različnim uradom pod vodstvom državnega komisarja za utrjevanje nemštva Heinricha Himmlerja. Šlo je za politiko raznarodovanja, to je uničenja Slovencev kot naroda, etnocid. Ta politika je v pomembnem delu temeljila tudi na genocidu, nekateri nacistični načrti pa govorijo še o sterilizaciji več deset tisoč Slovencev. Etnocid je bil ena od petih temeljnih značilnosti nacistične in fašistične okupacije Slovenije. Druge so bile: razkosanje, aneksionizem, izrabljanje človeških sil in gmotnih dobrin za potrebe okupatorjev in nasilje, kot je to dobro opredelil Tone Ferenc v delu Nacistični raznarodovalni program in Slovenci.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.