Ministrov manever

Vlada je v novembru v proceduro poslala predlog za povišanje meje za vstop v tretji dohodninski razred iz sedanjih 18.960,28 na 20.400 €, ki jo imenuje »mini« davčna reforma. S tem naj bi razbremenili najbolj produktivni del prebivalstva, oziroma razbremenili srednji razred, ki je davčno preveč obremenjen. Obenem se pojavlja ideja, da bi bilo potrebno v Sloveniji zopet vzpostaviti srednji sloj prebivalstva, ki ga potrebuje potrošniška družba. Srednji sloj je bil v nastajanju v najboljših letih po osamosvojitvi, ko smo se v Sloveniji v prvem navalu nekako ubranili napadu brutalnega neoliberalizma. Vendar je bil kasneje nastanek srednjega sloja v nastajanju zatrt, ko je neoliberalizem dobil prosto pot tudi v Sloveniji. Pa poglejmo kaj prinaša opevana razbremenitev in seveda komu.

Po podatkih Statističnega urada RS znaša bruto plača 1.522 € (sptember 2015). Tako plačo ali nižjo prejema v Sloveniji 65 % (!) zaposlenih. Če odštejemo socialne prispevke, splošno davčno olajšavo ter olajšavo za dva vzdrževana člana, dobimo davčno osnovo 8.276 €. Torej ima skoraj dve tretjini zaposlenih v Sloveniji davčno osnovo mnogo nižjo kot je sedanja meja, ki jo premikajo. Zaposleni, ki je imel 2.665 € mesečnega prihodka, je bil na meji prejšnjega davčnega razreda.

Poglejmo še učinek, ki ga bo imela reforma. Nekomu, ki je imel do sedaj 3.000 € bruto prihodka, prinese davčna reforma manj kot 50 € na mesec. Po podatkih vlade naj bi mini davčna reforma koristila približno 12 % zaposlenih. Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da družba, ki ima tako porazdelitev plač nima srednjega razreda. Naj omenim še, da je povprečna neto plača zaposlenega v Sloveniji skoraj na meji revščine kot velja za enočlansko družino v sosednji Avstriji.

Ostaja pa vprašanje, kako ponovno vzpostaviti srednji razred. Močan srednji sloj so imele razvite kapitalistične družbe (Amerika) takoj po 2. svetovni vojni, v 60. letih prejšnjega stoletja. Srednji sloj prebivalstva je živel od svojih dobrih zaslužkov (ne kreditov), bogati so bili močno obdavčeni. Prevladujoč trend v svetu je naraščanje prepada med bogatimi in revnimi in uničevanje srednjega razreda. Zdrava pamet pravi, da probleme rešuješ tako, da deluješ v nasprotni smeri, ne pa s povečevanjem razlik. Kot bi v avtu, ki drvi z vedno večjo hitrostjo skušali problem reševati s pritiskanjem na plin in ne na zavoro. Usklajen zbor neformalnih lobistov v Sloveniji, GZS, Združenje Manager, Združenje delodajalcev, revija Finance, večina ne kritičnih javnih medijev, razni »Think tanki«, idr., delujejo v korist bogatih, ki bogatijo naprej. Podatek je, da se je od leta 2007 do danes, torej v kriznih časih, premoženje bogatih v Sloveniji podvojilo. Takoj, ko se odločevalci upajo pomisliti, da bi povečali obdavčitve zgornjega sloja, zaženejo vik in krik, čeprav je Slovenija na repu dajatev na plače, ki jih izplačuje delodajalec in tudi precej pod povprečjem obdavčitve kapitala glede na EU. Taki kozmetični popravki so pesek v oči ljudem, učinka v gospodarstvu in učinka na povečane prilive v javno blagajno pa ne bo. Poleg tega povečane domače potrošnje ne bo, dokler se dejansko ne vzpostavi močan in dovolj številčen srednji sloj, tega pa lahko ustvarimo samo s prerazdelitvijo bogastva.

Slovenija ima problem in le-ta so javne finance, kajti še naprej se zadolžujemo. Problem pa je drugje in ga ne bomo rešili s prerazporejanji iz levega v desni žep. Slovenija plačuje ca 1,1 milijarde € obresti za nastali javni dolg (plus dospela glavnica, v kolikor je ne reprogramiramo). Poleg tega se iz naslova privatiziranih podjetij odlije pretežno v tujino ca 1,3 milijarde € dobičkov na leto. Trenutni primanjkljaj znaša ca 900 milijonov €. Vlada trenutno deluje samo v smeri zmanjševanja javne porabe in ne v smeri povečevanja prilivov. Krčenja javne porabe in privatizacijo javnega dobra prebivalstvo občuti večinoma z zamikom, ko bodo zboleli in bodo ugotovili, da se je zdravstvo privatiziralo. Ko bodo ugotovili, da šolanje otrok ni več zastonj in nimajo več denarja za dobro izobrazbo otrok. Ko bodo ugotovili, da so privatizirane komunalne storitve vedno dražje. Ko bodo ugotovili, da se v družinskem proračunu pojavljajo stroški, ki jih do sedaj ni bilo, ker si nekateri ustvarjajo stalne prilive, ki so si jih zagotovili z lobiranjem pri nosilcih oblasti, itd. Nadaljevanje razprodaje podjetij samo še povečuje odlive iz slovenskega gospodarstva in slabi javno blagajno, vendar se nadaljuje. Sprenevedanje oblastnikov, da delujejo v korist volivcev oz 99 % ljudi, je postalo perverzno in nevzdržno. Naj končam z znano Einsteinovo mislijo, da problema nikdar ne moreš razrešiti na način razmišljanja, ki je problem povzročil in dodam, da tudi ljudje, ki so problem povzročili ali pri nastajanju tako ali drugače sodelovali, tega ne bodo nikdar razrešili.