Kriminal, terorizem, bolezni

Ustavno sodišče ni dopustilo nadaljevanja zbiranja podpisov za razpis referenduma o spremenjenem zakonu o obrambi, ki omogoča povečevanje pooblastil vojski. Zgodba je znana. Ko so se pojavili begunci, sta vlada in za njo parlament presodila, da bi morali v imenu varnosti vojaki dobiti večja, deloma tudi policijska pooblastila. Nato je skupina, zbrana okoli Radia Študent, vložila zahtevo za razpis referenduma, saj naj bi bilo povečanje pooblastil vojski neustavno. Zbiranje podpisov za referendum je potem državni zbor ustavil, pobudniki pa so se pritožili na ustavno sodišče.

Logika ustavnih sodnikov (in prej večine poslancev v državnem zboru) je bila enostavna. Zakon dopušča prepoved referendumov o zakonih, ki so povezani z nujnimi ukrepi za zagotovitev obrambe države, z varnostjo ali odpravo posledic naravnih nesreč. Kar zveni logično, a pobudniki referenduma so zatrjevali, da povečanje vojaških pooblastil ni povezano z obrambo ali varnostjo države.

Ustavni sodniki so torej morali presoditi, kdo ima prav, ali gre pri vprašanju povečevanja pooblastil vojske za vprašanje varnosti ali ne. In so se, soglasno, odločili, da pri beguncih ne gre za humanitarno, morda logistično vprašanje, pač pa predvsem za vprašanje varnosti. Z drugimi besedami: popolnoma so se strinjali z argumenti večine državnega zbora.

Šokantna pa je njihova argumentacija. Ustavni sodniki so zapisali, da ne dvomijo »o razumnosti ocene državnega zbora«. In kakšna je ta razumnost? Državni zbor trdi, da so viri ogrožanja varnosti »nezakonite migracije in njihova povezanost z delovanjem organiziranega kriminala in terorizma ter možnost pojava in širjenja nalezljivih bolezni«. Ker so pritiski na južno mejo izjemni, se povečujeta tveganje in ogrožanje. Za kaj? Za terorizem? Za kriminalna dejanja? Za nalezljive bolezni? Slovenijo je v zadnjih mesecih prešlo več kot 300 tisoč ljudi, pa se niso povečala varnostna tveganja, ni se povečalo število kriminalnih dejanj, niso se razširile epidemije arabskih pljučnic, varnostne službe tudi niso preprečile terorističnega napada v Sloveniji. Res pa je, da so zaradi žičnate mreže, ki prav po tihem raste na južni meji, umrle gozdne živali.

Ustavni sodniki torej niso odločali o vprašanju ustavne dopustnosti povečanja pooblastil vojske, niso razmišljali, kaj to pomeni za demokratični red Slovenije, naredili so le prvi korak; zanimalo jih je zgolj proceduralno vprašanje in pri njem so verjeli argumentom državnega zbora. Medtem se je število beguncev, ki prehajajo Slovenijo, bistveno zmanjšalo, pa tudi vojska brez dodatnih pooblastil dobro opravlja svoje naloge. No, malo ji pri postavljanju ograje pomagajo češki vojaki …

Zdaj je na potezi varuhinja človekovih pravic, ki je na vlado poslala posebno pismo z vprašanji o zatrjevanju neustavnosti predvidenih novih pooblastil vojske. »Na podlagi prejetih pojasnil bo varuh sprejel odločitev o morebitni vložitvi zahteve za oceno ustavnosti obravnavanih določil zakona o obrambi, če (ko) bo novela začela veljati,« so sporočili iz urada varuhinje.

V zgodovini Slovenije se je enkrat že zgodilo, da so v »imenu varnosti« in v strahu »pred širjenjem nalezljivih bolezni« organi oblasti prepovedali neki dogodek. Pisalo se je leto 1987, Ljubljana naj bi gostila četrti gejevski kulturni festival Magnus. Pa ga ni. Tedanji svet za socialo in zdravstvo republiške konference SZDL in inšpektorji so festival prepovedali, saj bi lahko Ljubljano zajela epidemija aidsa. To je bil čas, ko je tedanja oblast izgubljala pamet.

Zdi se, da se podobno dogaja tudi zdaj.