Policisti, mandarini in gozdovi

Spoštovani,

V pamfletu (SSKJ: pamflet je sestavek, s katerim se sramoti kaka oseba, stvar, dogodek, sramotilni spis) z naslovom Policisti, mandarini in gozdovi avtorja g. Bernarda Nežmaha sicer lahko do neke mere razumemo namero avtorja, da v kolumno, ki ima verjetno namen opozarjati na neke nepravilnosti, piše o mnogočem, kar je zanj aktualno. Ko avtor sem ter tja obravnava gozd, bi si seveda želeli, da pisanje temelji na preverjenih dejstvih in da sramoti krivce, ne pa žali nekoga na podlagi lastnega šibkega brskanja po lahko dostopnih podatkih. V tem smislu želimo priskočiti na pomoč g. Nežmahu in ga vabimo, da si z nekaj kliki ogleda javne podatke o gozdovih, pa naj bodo ti na spletnih straneh Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS; www.zgs.si), Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) ali koga tretjega izven Slovenije.

Želimo komentirati zlasti sledeče trditve in mnenja, ki nimajo nobene osnove v podatkih. Avtor npr. pri primerjavi sedanjega in preteklega gozdarstva po idejah prof. Dušana Mlinška navaja, da »Istemu gozdu še vedno rečemo gozd, pa četudi je v njem samo še tretjina dreves. Imamo morda podatke, kolikšen del slovenskih gozdov je bil v zadnjih letih izsekan, tako zaradi žleda, lubadarjev kot biznisa?« Marsikaj, kar so bile včasih ideje prof. Dušana Mlinška, je še danes zakonski normativ slovenskega gozdarstva in izvajanje te zakonodaje dnevno spremlja tudi gozdarska inšpekcija. Slednja ne ugotavlja sistematičnega in pogostega kršenja tovrstnih predpisov ne s strani ZGS in ne s strani lastnikov gozdov, koncesionarjev ter drugih akterjev v gozdarstvu.

Glede osebne ocene avtorja, da je v gozdovih danes samo še tretjina drevja, ki je včasih bila, nekaj javnih številčnih dejstev. Težko komentiramo podatek o številčnosti dreves, ker ne vemo, kaj ima avtor v mislih: merska, podmerska, odrasla ali katera druga drevesa. V kolikor gre za drevje nad meritvenim pragom, kar najverjetneje je skrb avtorja, pove praktično vse o tem povprečna lesna zaloga, ki je bila leta 1952 v slovenskih gozdovih 85 m3/ha, primerljiv podatek za leto 2014 pa kaže na 320 m3/ha. Podobno na bistveno izboljšanje stanja gozdov kaže tekoči letni prirastek, ki se je iz 2,12 m3/ha (1952) dvignil na 7,48 m3/ha (2014). Tako lesna zaloga kot prirastek sta se v slovenskih gozdovih konstantno dvigovala praktično vseh zadnjih 60 let.

Avtor je v pamfletu na sramotilni steber privezal tudi sečnjo. Naj poudarimo, da je ravno po doktrini prof. Mlinška sečnja glavni ukrep nege gozdov. Gozdovi opravljajo poleg proizvodnje lesa še 16 drugih v zakonu naštetih funkcij in večino njih uspešno uravnavamo ravno skozi izvajanje in regulacijo sečnje. Problem zadnjih 20 let v gozdovih razen izjemoma in zelo lokalno ni bilo »izsekavanje« gozdov, pač pa preskromna sečnja, s čemer so gozdovi mestoma zastarani oz. je premalo mladih gozdov, da bi lahko zagotovili večjo stopnjo trajnosti donosov in delovanje funkcij gozdov tudi za prihodnje generacije. V povojnem obdobju se je sekalo v gozdovih več od prirastka le v času takoj po 2. svetovni vojni (166 % prirastka leta 1947), v zadnjih 20 letih pa celo le okoli polovice prirastka. Tudi ob lanskem žledu je sečnja znašala le 86 % tekočega prirastka. Struktura poseka je državljanom na voljo v letnih poročilih o gozdovih na spletnih straneh ZGS. Ker je le-ta mnogo bolj obširna in podrobna od kategorij, ki jih predlaga avtor (žled, lubadar, biznis), je tu ne navajamo, pri vsakem posekanem drevesu pa skladno z zakonsko opredeljenimi nalogami Zavodu za gozdove Slovenije in zaradi poverjene skrbi za trajnost, večnamenskost in sonaravnost gospodarjenja pripišemo tudi enega od mnogih možnih vzrokov za posek drevesa. Primerjava sečnje v Amazoniji s sečnjo v slovenskih gozdovih kaže na številne bistvene razlike glede obsega, strukture, načina, tehnologije, ohranjanja biotopov ipd., zato namigovanje, da se v Sloveniji dela z gozdovi po »amazonsko«, nikakor ne zdrži resne presoje.

Avtor končuje gozdarski del omenjenega pamfleta z navedbo, da naj bi bilo stanje (česa?) po besedah nekaterih gozdarjev danes alarmantno. Seveda je dopustno tudi drugačno mnenje znotraj stroke, ampak večinsko mnenje, ki bazira zlasti na poznavanju preverljivih dejstev in procesov, je glede stanja ter obstoja gozdov pozitivno. Tudi gozdarstvo je seveda šokirano nad obsežnostjo žledoloma in prenamnožitvijo podlubnikov, ampak ob trenutni kondiciji gozda smo prepričani, da bo gozd preživel tudi to. Pamflet je v osnovi (po SSKJ) namenjen sramotenju, a glede gozdov in gozdarstva ne želimo, da se to dela povsem brez osnove oz. z napačnimi domnevami.