Šušteršičeve zablode

»Ukinimo minimalno plačo!« je svojo kolumno na spletnem portalu Siol.net naslovil Janez Šušteršič, bivši finančni minister v vladi Janeza Janše. »Glede na škodo, ki jo povzroča, bi bila to najboljša rešitev.« Po Šušteršiču naj bi z zakonom predpisana minimalna plača povzročala brezposelnost, prekarnost in revščino. Prepričati nas skuša, da je za porast brezposelnosti pri nas kriv dvig minimalne plače v letu 2010. Takrat je vlada Boruta Pahorja minimalno plačo dvignila s 597 na 734 evrov bruto.

Vendar do množičnega stečaja podjetij in zniževanja zaposlenosti v Sloveniji ni pripeljal dvig minimalne plače, pač pa slabše gospodarske razmere, slabo vodenje podjetij, začinjeno s pohlepom lastnikov in direktorjev. Verjetno je v kateri od družb na odločitev o številu zaposlenih vplivala tudi višina minimalne plače, a statistično tega ni mogoče potrditi ne dokazati.

Drži sicer, da je recimo Hyundai tovarno namesto v Sloveniji raje odprl na Slovaškem, saj tam lahko plača zaposlene pičlih 350 evrov na mesec, ampak to najbrž ni cilj Slovenije. Vzemimo raje za primer Nemčijo, ki je institut minimalne plače uvedla z začetkom letošnjega leta. Tudi v Nemčiji je bilo mogoče slišati argumente, da bo minimalna plača uničila manj produktivna delovna mesta in da bo brez služb ostala armada nizko kvalificiranih delavcev. Nemški ekonomski inštitut je v svoji pomladanski napovedi 2014 svaril, da bo uničenih dvesto tisoč delovnih mest, brezposelnost pa bo bliskovito narasla. Vendar se je zgodilo nasprotno. Brezposelnost v Nemčiji ni narasla, samo od januarja do julija se je število brezposelnih znižalo za 250 tisoč. Še več. »Primerjava letošnjih trendov z lanskimi pokaže, da se je brezposelnost po uvedbi minimalne plače zniževala celo s hitrejšim tempom,« je septembra na spletnem portalu socialeurope.eu ugotavljal ekonomist Ronald Janssen. Celo nemška centralna banka, ki je svarila pred veliko izgubo delovnih mest, je v avgustovskem poročilu priznala, da »se zdi učinek uvedbe minimalne plače na skupno vsoto dela zelo omejen«. Nemška centralna banka torej ne zaznava znakov, da minimalna plača uničuje delovna mesta. Zaznava pa velike koristi, saj se je prav po zaslugi minimalne plače v Nemčiji zmanjšalo število t. i. mini služb z maksimalnim mesečnim plačilom štiristo evrov, sočasno pa se je v enaki meri povečalo število regularnih služb z normalnim plačilom prispevkov za socialno zavarovanje. »Potrjuje se, kar sindikati govorijo že dolgo: prožnost trga dela ne ustvarja novih delovnih mest, pač pa uničuje obstoječa, saj delodajalcem dovoljuje, da jih spreminjajo v prekarna in/ali slabo plačana,« piše Janssen.

Res je, da nekatere evropske države nimajo uzakonjene minimalne plače, denimo Avstrija in skandinavske države. A če bi se Šušteršič vsaj nekoliko poglobil, bi ugotovil, da na Norveškem postopoma, po posameznih sektorjih, že uvajajo institut minimalne plače, pa tudi v Avstriji minimalno plačo imajo, saj jo za večino panog določajo sporazumi.

Naj bo kristalno jasno: ukinitev zajamčene minimalne plače ni pot iz krize, ampak pot v hujšo revščino. Pozivanje k ukinitvi minimalne plače prek ustavne presoje zakona ni herojstvo, kot si verjetno misli Janez Šušteršič, ampak zabloda.