Ni prostora za stroko

Prostorski kaos, od degradacije Krasa do tako absurdnih posegov v prostor, kot je gradnja megalomanskega razglednega stolpa sredi Lendavskih goric, je tudi posledica slabe zastopanosti arhitekturne stroke v slovenskem javnem sektorju.

Zbornica za arhitekturo in prostor je jeseni izvedla raziskavo, v kateri razkriva, da ima le 44 od 212 slovenskih občin zaposlenega občinskega urbanista, da ima le 14 od 58 upravnih enot zaposlenega arhitekta in da ima od skupno 425 svetovalcev, ki so zaposleni na oddelkih za graditev in prostor na upravnih enotah, zgolj 16 arhitekturno izobrazbo, trije pa so krajinski arhitekti. Celo ko so v štetje zajeli inženirje gradbeništva, geodete, geografe in komunalne inženirje, se je izkazalo, da skupaj z arhitekturno stroko predstavljajo zgolj 15 odstotkov od 425 svetovalcev.

O izdaji gradbenih dovoljenj pogosto sploh ne odločajo arhitekti, temveč ekonomisti, pravniki, upravni organizatorji. Zaradi tega prihaja do napačne interpretacije strokovnih pojmov, kar se nato odraža v dolgotrajnih in dragih postopkih. Zaradi slabe kadrovske pokritosti na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja so številne slovenske občine odvisne od zunanjih izvajalcev, same pa so stežka merodajen sogovornik zasebnim investitorjem. Na upravnih enotah je stanje še slabše, saj nimajo niti zunanjih izvajalcev. »Pri dovoljevanju gradnje se odloča na podlagi zapisanega v prostorskih aktih in ne nujno na osnovi vsebinskega razumevanja prostorskih aktov in prostora samega,« pravi krajinska arhitektka in urbanistka mag. Maja Simoneti iz nevladnega inštituta za politike prostora.

Raziskava zbornice je ob tem razkrila, da so nekateri odgovorni projektanti zaposleni v občinskih upravah na področju dela, ki ga opravljajo tudi kot zasebniki. Privilegiran položaj jim omogoča dostop do informacij iz službenega okolja in socialno varnost, ki izhaja iz redne zaposlitve. Čeprav gre za očiten konflikt interesov, ga obravnavajo kot samoumevnega in sprejemljivega.

Posledice slabe zastopanosti arhitekturne stroke na občinah in upravnih enotah so številne: od zatekanja v formalistični blodnjak čezmernega administriranja, dolgotrajnosti postopkov in neučinkovitosti sistema do neprivlačnosti poslovnega okolja. »Slovenija je zaradi prostorske inertnosti nekonkurenčna. To se vidi ob vsakem obisku dežel, s katerimi se radi primerjamo. V vseh uspešnih okoljih je arhitektura ena od ključnih tem – bodisi zaradi ekonomije, identitete ali turizma. Gospodarska uspešnost gre z roko v roki z arhitekturo. Dobre arhitekture pa ne more biti, če o prostoru ne odločajo arhitekti. Tudi če vse odločitve arhitektov niso optimalne, je vseeno in dokazljivo bolje, kot če arhitektov sploh ni,« je prepričan arhitekt Aleš Vrhovec.