Leto padanja

Ko je Ljerka Bizilj postala direktorica Televizije Slovenija, je obljubljala veliko. Več raziskovalnega novinarstva, več velikih novinarskih zgodb, preverjenih informacij, poglobljenih analiz. A leto 2015 je prineslo druge stvari. Recimo popolnoma nedomišljen razvedrilni program ali opuščanje kakovostnih oddaj za otroke, predvsem pa informativni program, ki je z novo urednico Jadranko Rebernik izgubil precej verodostojnosti. Ne govorimo toliko o političnem udinjanju tej ali oni opciji, to je vedno obstajalo, praviloma se je nagibalo na desno stan, na desno, celo k paranoji je nagnjen svet zavoda, govorimo tudi o tem, da je informativni program javne televizije namesto trezne, kritične, ponekod pikre ali subjektivne analize prinesel kričanje, histerično poročanje, pretiravanje, netočnosti.

Hkrati so se zgodile nerazumne poteze, krčenje dopisniške mreže, polemične oddaje so premaknili na tretji, parlamentarni programi, TV Slovenija pa se je znebila nekaj prepoznavnih novinarskih imen ali pa jih je premaknila v manj gledane termine. Odgnali so Erika Valečiča, edinega slovenskega televizijskega novinarja, ki je odšel v oblegani Kobane. Uradni razlog je bil domnevna Valenčičeva nekooperativnost, verjetnejši pa, da se je novinar, ki je prej delal za Radio Študent in Mladino, zameril Janezu Janši.

To, da je gledanost informativnih oddaj TV Slovenija nizka, ni posledica zarote, nelojalne konkurence, razlog je preprost, program, ki nastaja pod patronatom Biziljeve, je slab. A naj pripišemo še nekaj pozitivnega, po množici izgubljenih sodb je nacionalna medijska hiša počasi začela zaposlovati ljudi, ki jih je leta potiskala v pekel prekarnih delovnih razmerij.