Ljudska obramba

Manj kot teden po novembrskih terorističnih napadih v Parizu je evropska komisija predstavila sklop ukrepov, s katerimi želi zaostriti pogoje za nakup in posest orožja. Predlog, ki ga morata potrditi še svet EU in evropski parlament, predvideva poenotenje označevanja orožja za boljšo sledljivost in izboljšanje izmenjave podatkov med državami članicami, poleg tega naj bi zasebnikom popolnoma prepovedali posest nekaterih vrst polavtomatskega orožja.

V stranki SDS, v kateri se v zadnjem času krepi republikansko navdahnjeno pozivanje k oborožitvi državljanov, so skočili v zrak. Poslanci te stranke so zahtevali izredno sejo parlamentarnega odbora za notranje zadeve, »na kateri bi obravnavali predlog evropske komisije za razorožitev evropskih državljanov, ki na legalen način posedujejo orožje«.

Nekaj argumentov je povsem razumnih, na primer, da bi se morala komisija bolj posvetiti vprašanjem, kako zajeziti ilegalno trgovino, nato pa se v SDS zatečejo k utemeljitvam v maniri ljudske obrambe, češ da so ravno športni strelci in lovci, ki jih zdaj želijo razorožiti, »tisti, ki so leta 1991 po razorožitvi Slovenije v slovenski osamosvojitveni vojni odigrali pomembno vlogo«. Najbizarnejša pa je utemeljitev, češ da demokracija temelji na zasebni lastnini, med njo se uvršča tudi orožje. »Z morebitnim odvzemom tega orožja bi država grobo posegla v pravico do zasebne lastnine in s tem tudi v osnovne demokratične temelje«.

Slovenci imajo sicer legalno v lasti več kot 30 tisoč kosov polavtomatskega orožja in tudi na ministrstvu za notranje zadeve so zadržani do razširitve seznama prepovedanega orožja. »Menimo, da se z zaostrovanjem pogojev za nabavo orožja za civilno rabo ne bo pripomoglo k preprečevanju kriminala z orožjem ali terorizma, saj se v te namene uporablja orožje, ki izvira z nezakonitega trga.« Dejstvo je, da kriminalci nesorazmerno pogosto uporabljajo črni trg.

Po mnenju dr. Gorazda Meška s Fakultete za varnostne vede je slovenska ureditev posesti orožja dobra. Usklajena regulacija nabave, posesti in nošenja orožja v EU je potrebna, vendar je učinkovito izvajanje nadzorstvenih funkcij pomembnejše od sprejemanja novih, po pravilu strožjih zakonov. »To, kar potrebujemo bolj kot poudarjanje obrambne sposobnosti države in domoljubnosti lastnikov zasebnega orožja, so dobro usposobljeni strokovnjaki na področju varnosti. Poudarjanje vloge lovskih in strelskih društev ter zbirateljev orožja pri obrambni zmogljivosti države je sekundarnega pomena. Več strelnega orožja med civilnim prebivalstvom ne pomeni več varnosti.« Nikjer ni to očitneje kot v ZDA, kjer se je lani v povprečju vsak dan zgodilo vsaj eno množično streljanje.