Hočemo več!

Organic Garden
Pod hribom 55
Tel.: 041 991 661
Naročila za dostavo organski vrtnarji sprejemajo od ponedeljka do petka do 10. ure na zgoraj priobčeno številko. Bazo pod hribom pa lahko obiščete vsak dan od 8. do 15. ure.

Ambient:
kuhinja z okencem in nekaj lesenimi klopmi ter prijetno urejeno pop-up jedilnico, sicer pa dostava in ob posebnih priložnostih frajerski citroen hy iz leta 1978

Napitki:
voda in nekaj smutijev, za one, ki niso na radikalnem detoxu, pa so na voljo še všečni zvarki pivovarne Tektonik

Dostopnost:
najudobneje je, če si organce naročite na šiht ali dom, sicer pa se zategnite pod Šišenski hrib

Fino:
veganski burger
lečna juha

Ne tako fino:
diverziteta ponudbe

Cene so, če upoštevaš dostavno udobje, čisto fletne: mala juha 3,5, panini po 4, burgerji po 6, dnevno sladko po 3 evre.

»O, ravno smo odpokali Body Count in že je tu Ice-T na solo turneji. To bo pokalo!« se je, opazivši napimpani muzejski Citroenov zeleni kombi z na veliko izpisanima črkama O in G, razveselil Konzumov ekspert za urbano kulturo, ki mu omenjena kombinacija črk že od začetka devetdesetih let pomeni Original Gangster. A aktualna generacija ljubljanskih uličarjev menda v njej že kakšno leto prepoznava nekaj veliko bolj ljudomilega: na zelenjavi, žitih, stročnicah, sadju in drugih nemesnih rečeh utemeljeno, pretežno dostavljaško, sicer pa v iskanju bolj centrske pozicije še vedno v poslovnem kompleksu pod Šišenskim hribom obratujočo kuhinjo (+ nekaj klopc in preprosta jedilnica) Organic Garden.

Simpatična ekipa O. G. na srečo – razen poudarjanja besede ljubezen (ampak to je zavoljo komada Gotta Lotta Love legit tudi v kontekstu Ice-T-jevega gangsterizma) – v ponujanju svojega tipa hrane ni preveč aktivistična, a je človeku kaj hitro jasno, da kuhari iz sezonske robe, da iz živalskega kraljestva vzame le kakšnega Salma salarja ali Merlucciusa merlucciusa ter da je ponudba z zamejenostjo na juhe, solate, sendviče in sladice prilagojena preprostemu transportu. Kar je pri vsem skupaj najbolj fino, je, da jedi korajžno in domiselno začinjajo – z garam masalo podkurjena gosta lečna juha jo je simpatično podkurila tudi močne košte navajenim Konzumovim terenskim delavcem, doma zmešane salse in dresingi pa vsaki jedi dajejo prepoznaven značaj. Tako je treba priznati, da O. G.-jev veganski burger s polpeto iz rdečega fižola in ovsenih kosmičev ter ribji iz divjega lososa in osliča z lahkoto posekata vsaj štiri petine prestolničnih prigrizkov iz tega inflatornega žanra, da sta konkretno in korektno obložena in sporcionirana avokadov in mocarelin (bravo za umamijasti namaz iz suhih paradižnikov) panin, da je pester krožnik detox solate kljub barbikastemu imenu teknil našemu dežurnemu hrustu in da je bil čokoladni mafin, ki se nam je ob naštevanju, česar vsega nima (moke, jajc, rafiniranega sladkorja, mleka ...), prikazoval kot nekaj le pogojno užitnega, potem dejansko izkazal za zelo sočno, dišeče in okusno pecivo.

Iz vsega napisanega je verjetno jasno, da v organskem vrtu znajo kuhati. Zato bi bilo fino, če bi kuhali, pekli in mešali več: več kot le eno župco na dan, več kot le eno vrsto bombet za oba burgerja in eno vrsto čabate za vse tri panine. Da o tem, da bi bilo fino imeti še več različnih paninov in več različnih solat, sploh ne govorim. In tako, kot si ekipa izpod Šišenskega hriba v novem letu želi v središče mesta, si mi želimo, da bi Organic Garden svojo vegetarijansko ponudbo začinil z več eksperimentalne radikalnosti in ottolenghijevske domišljije. Drugače jih lahko – simpatičnosti prenovljenega Citroenovega kombija, splošnemu vtisu ter všečno zgrajeni javni podobi navkljub – kaj hitro potegne v samozadovoljno sivo povprečje slovenske kuharije. Od tistega, ki zmore več, se namreč več tudi pričakuje. Srečno!