Končno. Čistka.

Ljubljanska mestna občina naj bi letos vendarle sledila zgledu številnih drugih mest po svetu in odstranila nezakonito postavljene oglasne panoje, reklamne izveske in druga propagandna sporočila, ki kazijo podobo mesta, zakrivajo stavbno in naravno dediščino, če so postavljena ob cestiščih, pa tudi ogrožajo prometno varnost.

Po eni od tujih raziskav je preusmeritev pozornosti voznikov zaradi oglasnih panojev po zadržani oceni kriva kar za deset odstotkov nesreč. Na ljubljanski mestni upravi zdaj čakajo le še na sprejetje novele zakona, ki je bila do 20. januarja v javni obravnavi in s katero se bo inšpekcijski nadzor nad enostavnimi objekti prenesel z državne ravni na lokalno. »Z nestrpnostjo pričakujemo odločitev, potem pa gremo v akcijo, plan je narejen,« je novembra lani zagotovil ljubljanski župan Zoran Janković.

Ker oglasni panoji oziroma objekti za oglaševanje po zakonu o graditvi objektov spadajo med enostavne objekte, zanje sicer ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, vendar mora biti postavitev v skladu z določili občinskega prostorskega načrta in odloka o oglaševanju. Na območju ljubljanskem mestne občine je približno štiri tisoč enostavnih objektov, od oglasnih panojev do lop in ut, postavljenih v nasprotju z občinskimi prostorskimi akti. Največja težava so oglasni panoji, postavljeni na zemljiščih v zasebni lasti, saj mestni inšpektorat v teh primerih do zdaj ni imel pristojnosti nadzora in zato ni smel začeti inšpekcijskega postopka. Na mestni upravi za zdaj še nočejo razkriti, kateri objekti so v načrtu za odstranitev, češ da bodo podrobne ukrepe sprejeli, ko bo znana končna sprememba zakona. MOL je prvi popis vseh oglaševalskih objektov, postavljenih v nasprotju s prostorskimi akti, naročila že leta 2012, pripravil ga je Ljubljanski geodetski biro, občina pa je zanj odštela 39 tisoč evrov. Od takrat so se razmere v prostoru le še poslabšale.

Številna propadajoča pročelja mestnih stavb so prekrili z oglasi, namesto da bi jih obnovili. Obstaja pa tudi druga skrajnost oglaševalske brezobzirnosti, ko se je prenovljena stavbna dediščina utopila v oglasih. Tak je primer znamenite secesijske Urbančeve hiše (nekdanji Centromerkur) na Prešernovem trgu, na katero so po prenovi in ponovnem odprtju trgovine obesili velik plakat znamke oblačil, ki zakriva reprezentativno vogalno fasado z vhodnim portalom. Ali pa primer Kopališča Ilirija na križišču Celovške in Tivolske ceste, bazenskega kompleksa, ki je bil leta 1929 zgrajen po načrtu znanega slovenskega inženirja Stanka Bloudka in je že desetletja skrit za oglasnimi panoji, čeprav je stavba spomeniško zavarovana.