Zasebnost na delovnem mestu
Odpuščeni Romun se je v službi pogovarjal z zaročenko
Bogdan Mihai Bărbulescu si je leta 2007 na zahtevo delodajalca namestil program za hitra sporočila Yahoo Messenger. Messenger bi moral uporabljati za pogovore s strankami, ko pa je delodajalec pregledal njegova sporočila in ugotovil, da se je pogovarjal tudi z zaročenko, so ga odpustili. Bărbulescu se je pritožil, a so romunska sodišča dala prav delodajalcu in ugotovila, da ni kršil delovne zakonodaje. Bărbulescu se je nato pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), to pa je presodilo, da so romunska sodišča ravnala pravilno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Bogdan Mihai Bărbulescu si je leta 2007 na zahtevo delodajalca namestil program za hitra sporočila Yahoo Messenger. Messenger bi moral uporabljati za pogovore s strankami, ko pa je delodajalec pregledal njegova sporočila in ugotovil, da se je pogovarjal tudi z zaročenko, so ga odpustili. Bărbulescu se je pritožil, a so romunska sodišča dala prav delodajalcu in ugotovila, da ni kršil delovne zakonodaje. Bărbulescu se je nato pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), to pa je presodilo, da so romunska sodišča ravnala pravilno.
Na prvi pogled se zdi, da je v Evropi delodajalcem dovoljeno preverjati komunikacijo zaposlenih. Vendar informacijski pooblaščenec opozarja, da »je vsakršno takšno posploševanje neprimerno. ESČP dejanj delodajalca sploh ni presojal.« Evropsko sodišče je presojalo le, ali je Romunija »v okviru svojih pozitivnih obveznosti po 8. členu EKČP ustrezno ravnala v sodnih postopkih pred delovnimi sodišči«. Po mnenju ESČP 8. člen, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ni bil kršen.
Pri nas so razmerja med delavci in delodajalci urejena v zakonu o delovnih razmerjih, po katerem se lahko »osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem«. Pri informacijskem pooblaščencu tako opozarjajo, da »delodajalec nikakor ni upravičen na splošno nadzirati delavčeve zasebne komunikacije na delovnem mestu ali nadzirati rabe (vsebine, prometnih podatkov) službenega računalnika, e-pošte ter službenih oziroma lastnih naprav razen v res izjemnih primerih, ko je to posebej utemeljeno«. Prav tako morajo biti delavci o izrednih oblikah nadzora vnaprej obveščeni.
V praksi je vseeno precej nejasnosti in romunski primer pri odpravljanju zmede ne pomaga. Pri informacijskem pooblaščencu se tega zavedajo, zato so pripravili predlog zakona o zasebnosti na delovnem mestu, ki pa, žal, v predalu na ministrstvu za delo še čaka na priložnost.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.