Boštjan Napotnik

 |  Mladina 3  |  Konzum

Iz zasede

Pri Mari, Kamnik pod Krimom

  • ocena: 4 / 5

Piščanec z restancem

Piščanec z restancem

Gostilna Pri Mari
Kamnik pod Krimom 96, Preserje
Tel.: 01 363 10 30
Pri Mari kuhajo od srede do nedelje od poldneva do 22. ure.

Ambient:
lepo opremljena in okusno dekorirana starošolska oštarija; pozimi se velja zagrebsti za klop pri krušni peči, stajliš je tudi muzika

Napitki:
ob že štiri dekade dolgem razmerju s hišnim vinarjem Maksimiljanom Rejo se lahko pohvalijo tudi s sicer kratko, a izbrano vinsko karto

Dostopnost:
rahel dvig z roba barja, nato pa lastno dovolj veliko parkirišče, s katerega je treba premagati še pet ali šest stopnic

Fino:
ričet
ocvrti piščanec

Ne tako fino:
panakota

Za ad-hoc sestavljeno opisano špuro je vsak od treh jedcev prispeval 30 evrov.

»Huh, fantje, kot da smo v onem Monty Pythonovem skeču o nepričakovanem uletavanju španske inkvizicije. In nismo tisti, ki so presenečeni, ampak smo tisti v rdečih oblekah,« je stanje duha v gostilni Pri Mari po – več kot očitno nepričakovanem – uletu Konzumove izvidniške trojke opisal takrat že v udoben kotek ob krušni peči zavlečeni vodja odprave. Zgodnji četrtkov večer pač ni prime time domačih oštarij, ki vrhunec aktivnosti izvajajo ob nedeljah okrog poldneva, ampak dobro gospodinjo in njene veščine človek bolj kot v časih izobilja prepozna v težjih situacijah. In več kot polstoletni družinski gostinski grif, ki se je od ustanovitvene gospe Mare in njene naslednice zdaj prenesel že na tretjo generacijo rodbine, je pripomogel k umiritvi na začetku še rahlo tresočega se glasu in rok ter suvereni izvedbi ad-hoc sestavljenega scenosleda za inkvizicijsko trojko. Tej je bilo všeč že to, da so narezano sosedovo, nežno odimljeno suho klobaso opremili le s hrustljavimi rezinami surove kolerabe in dovolj žlehtnim hrenom in da je kuharica – letnemu času navkljub – sčarala krasne, na žaru opečene, nato pa z lešnikovo-limonskim pestom ozaljšane jurčke in spražila vrhunska, mehka in sočna telečja jetrca s čebulo. Krasota zase je bil ričet. Kdor ceni raznolikost v te vrste čorbe vkuhanih fižolov (tisti tamali beli s črno pikico so bili še posebej dobri), nežnost pri odmerjanju koščkov prekajenih reber, radodarnost z jušno zelenjavo in rok’co, ki poskrbi, da je jed nazadnje sicer gosta, a še vedno juha, ne pa kompaktno sluzava kaša, kot se rado primeri, bo že vedel, o čem govorim, ko govorim o primarinem ričetu.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Boštjan Napotnik

 |  Mladina 3  |  Konzum

  • ocena: 4 / 5

Piščanec z restancem

Piščanec z restancem

Pečenica z repo

Pečenica z repo

Gostilna Pri Mari
Kamnik pod Krimom 96, Preserje
Tel.: 01 363 10 30
Pri Mari kuhajo od srede do nedelje od poldneva do 22. ure.

Ambient:
lepo opremljena in okusno dekorirana starošolska oštarija; pozimi se velja zagrebsti za klop pri krušni peči, stajliš je tudi muzika

Napitki:
ob že štiri dekade dolgem razmerju s hišnim vinarjem Maksimiljanom Rejo se lahko pohvalijo tudi s sicer kratko, a izbrano vinsko karto

Dostopnost:
rahel dvig z roba barja, nato pa lastno dovolj veliko parkirišče, s katerega je treba premagati še pet ali šest stopnic

Fino:
ričet
ocvrti piščanec

Ne tako fino:
panakota

Za ad-hoc sestavljeno opisano špuro je vsak od treh jedcev prispeval 30 evrov.

»Huh, fantje, kot da smo v onem Monty Pythonovem skeču o nepričakovanem uletavanju španske inkvizicije. In nismo tisti, ki so presenečeni, ampak smo tisti v rdečih oblekah,« je stanje duha v gostilni Pri Mari po – več kot očitno nepričakovanem – uletu Konzumove izvidniške trojke opisal takrat že v udoben kotek ob krušni peči zavlečeni vodja odprave. Zgodnji četrtkov večer pač ni prime time domačih oštarij, ki vrhunec aktivnosti izvajajo ob nedeljah okrog poldneva, ampak dobro gospodinjo in njene veščine človek bolj kot v časih izobilja prepozna v težjih situacijah. In več kot polstoletni družinski gostinski grif, ki se je od ustanovitvene gospe Mare in njene naslednice zdaj prenesel že na tretjo generacijo rodbine, je pripomogel k umiritvi na začetku še rahlo tresočega se glasu in rok ter suvereni izvedbi ad-hoc sestavljenega scenosleda za inkvizicijsko trojko. Tej je bilo všeč že to, da so narezano sosedovo, nežno odimljeno suho klobaso opremili le s hrustljavimi rezinami surove kolerabe in dovolj žlehtnim hrenom in da je kuharica – letnemu času navkljub – sčarala krasne, na žaru opečene, nato pa z lešnikovo-limonskim pestom ozaljšane jurčke in spražila vrhunska, mehka in sočna telečja jetrca s čebulo. Krasota zase je bil ričet. Kdor ceni raznolikost v te vrste čorbe vkuhanih fižolov (tisti tamali beli s črno pikico so bili še posebej dobri), nežnost pri odmerjanju koščkov prekajenih reber, radodarnost z jušno zelenjavo in rok’co, ki poskrbi, da je jed nazadnje sicer gosta, a še vedno juha, ne pa kompaktno sluzava kaša, kot se rado primeri, bo že vedel, o čem govorim, ko govorim o primarinem ričetu.

Ker smo privrženci ajnfohne, iskrene košte, ki jo človek pričakuje od klene domače birtije, smo se vzradostili tudi ob starošolskem primerku okusne, s papriko rahlo obarvane, nežno zaajnprenane kisle repe, na kateri je ždela luštna in luštno pripravljena pečenica. In četudi je res, da bi nam bilo ljubše, ako bi bil žrebičkov file, ki so ga narezali na rezine in skupaj s pečenim korenjem, rukolo in rezinami trdega sira razporedili po velikem krožniku, malo bolj rožnat, bi bili krivični, če bi mu očitali pomanjkanje sočnosti. Ta je pod komando izkušene kuharske roke ostala varno zaklenjena celo v prsnem kosu hrustljavo ocvrtega piščanca, ki mu dolgotrajno pohanje po navadi zavda žagasto suhobo. Tokrat pač ne in v kombinaciji z vzornim primerkom praženega krompirja se je četrtek zvečer nenadoma zazdel kot nedeljski opoldan.

Prvi – in edini – resen zatik v grlu smo dočakali ob koncu obeda: zamisel o dopolnjevanju panakote s pomarančno marmelado in pomarančnim olivnim oljem pozdravljamo, a je bila smetana tako zaželejana, da bi se je bili skoraj prisiljeni lotiti z vilicami in nožem. Brez potrebe, če je v glažu, tako ali tako ne more nikamor steči. Na kakijevo kremo z vaniljevim sladoledom nimamo nobenih pripomb, celoten vtis inkviziranja Pri Mari pa je pozitiven. Tradicionalna obljubljanska kuharija je poštena, okusna in dovolj konsistentna, da si bralstvo upamo tja poslati tudi zunaj vikendaških obleganj.