Naložbeni avtopilot

Po novem lahko za dodatno pokojnino varčujete v skladih življenjskega cikla, to pomeni, da lahko varčujete tudi v bolj tveganih delnicah in ne samo v obveznicah in depozitih.

Ključna prednost te novosti naj bi bila, da omogoča starosti in tveganju primerno naložbeno politiko. Mlajši imajo na razpolago več časa in so tudi bolj naklonjeni tveganju, zato so zanje primernejše dolgoročnejše, bolj tvegane naložbe v delnice. Starejši pa imajo na voljo manj časa, zato so zanje primernejše konservativnejše, kratkoročno varnejše naložbe v obveznice.

Sistem deluje tako, da se sredstva s staranjem varčevalca premikajo iz bolj tveganega (pod)sklada v manj tvegan (pod)sklad in se plemenitijo v tistem, ki je za varčevalca tisti trenutek najprimernejši. S približevanjem upokojitvi se povečuje delež manj tveganih naložb, ki varujejo že ustvarjene donose. »Dejstvo je, da lahko mlajši tvegajo več kot starejši in s tem na dolgi rok dosežejo višjo donosnost. Varčevalci, ki so tik pred upokojitvijo in bodo privarčevana sredstva potrebovali v razmeroma kratkem času, pa se ne smejo odločati za večja tveganja,« pojasnjujejo v Modri zavarovalnici, ki so ta produkt zavarovancem ponudili že lani.

Pri nas so skladi življenjskega cikla novost, v tujini pa jih poznajo že dolgo. V ZDA so jih uvedli pred 25 leti, predvsem zato, ker so ugotovili, da so varčevalci dokaj pasivni – ko se enkrat odločijo za sklad, ga ne menjajo. Poleg tega večina nima ustreznih finančnih znanj, da bi sama izbrala primerno naložbeno strategijo, zato so strankam ponudili, da jih upravljavec glede na njihovo starost sam uvrsti v zanje primeren sklad.

Se pravi, da gre za nekakšen naložbeni avtopilot, ki uporabnikom omogoča precej višje donose. Pa je ta oblika dodatnega pokojninskega varčevanja res tako varna, kot nas prepričujejo ponudniki? Delnice so brez dvoma donosnejše od državnih obveznic, a so tudi bolj tvegane. Zavedati se je treba, da so izračuni predvidene donosnosti, ki jih v oglasih navajajo ponudniki, zgolj informativni in ne pomenijo nikakršne obljube o donosnosti v prihodnje. Gre za predvidevanja, za simulacije, narejene na podlagi preteklih gibanj na finančnih trgih, in ne za neizpodbitna dejstva. Finančni trgi pa so nepredvidljivi.

Se bi lahko tudi pri nas, tako kot v ZDA po letu 2008, zgodilo, da bi številni izgubili vsa sredstva, ki so jih z muko privarčevali za čas po upokojitvi? Spomnimo se, da so Američani samo v prvih 15 mesecih po izbruhu finančne krize izgubili kar dva tisoč milijard dolarjev pokojninskih prihrankov. »V ZDA je bil položaj specifičen. Varčevalci so ostali brez sredstev v nekaterih shemah, ki so bile del bilance propadlih podjetij,« pravijo v Modri zavarovalnici. »V našem primeru pa gre za pokojninski sklad, ki je ločen od podjetja, pri katerem je varčevalec zaposlen, in je ločen tudi od upravljavca.« Pri pokojninskih skladih v Sloveniji naj bi torej ne bilo nevarnosti za tako katastrofalen razvoj dogodkov kot v ZDA.