Staš Zgonik

 |  Mladina 4  |  Družba

Nova epidemija

Nasvidenje ebola, pozdravljena zika

Brazilija je napovedala vojno komarjem. V boj pošilja 200 tisoč vojakov. Države Južne Amerike ženskam svetujejo, naj do nadaljnjega odložijo nosečnost. Ostale države nosečnicam odsvetujejo potovanja v Južno in Srednjo Ameriko. Razlog: epidemija virusa zika, ki sicer pri okuženem večinoma povzroči zgolj lažjo virozo, a lahko usodno vpliva na razvoj otroka v maternici.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Staš Zgonik

 |  Mladina 4  |  Družba

Brazilija je napovedala vojno komarjem. V boj pošilja 200 tisoč vojakov. Države Južne Amerike ženskam svetujejo, naj do nadaljnjega odložijo nosečnost. Ostale države nosečnicam odsvetujejo potovanja v Južno in Srednjo Ameriko. Razlog: epidemija virusa zika, ki sicer pri okuženem večinoma povzroči zgolj lažjo virozo, a lahko usodno vpliva na razvoj otroka v maternici.

V manj kot letu dni so v Braziliji zabeležili že skoraj 4 tisoč primerov mikrocefalije, rojstev otrok z nenormalno majhnimi glavami in posledičnimi možganskimi poškodbami, kar je dvajsetkrat več od siceršnje pogostnosti. Ne samo to, na območjih, ki jih je prizadela epidemija zike, opažajo povečano pojavnost tako imenovanega Guillian-Barrejevega sindroma, potencialno usodnega nevrološkega obolenja.

Virus zika poznajo že skoraj 70 let. Odkrili so ga v opici v gozdu Zika v Ugandi, znanem rezervatu za preučevanje komarjev in virusov, ki jih prenašajo. Dolgo časa ni povzročal večjih težav. Izbruhi med ljudmi so bili sporadični in so hitro zamrli. »Mojo pozornost je virus prvič pritegnil leta 2007, ko se je pojavil izbruh tovrstne virusne okužbe na mikronezijskem otoku Yap,« pravi virologinja dr. Tatjana Avšič Županc z ljubljanskega Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. »Še bolj pa nas je virologe začel zanimati med epidemijo 2013/2014 na Francoski Polineziji. Takrat smo se laboratoriji v Evropi, ki se ukvarjamo s tovrstno diagnostiko, tudi primerno opremili z diagnostičnimi pristopi, ki jih imamo danes na voljo.«

Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da se utegne epidemija razširiti po vsej ameriški celini z izjemo Kanade in delov Čila. Virus so že zaznali tudi v Evropi, a gre zgolj za primere ljudi, ki so se okužili v Južni Ameriki. Nihče se ni okužil doma. Vendar izbruh v Evropi kljub temu ni nemogoč.

Virus prenašajo komarji iz rodu Aedes, med katere spadajo tudi tigrasti komarji, ki so se v dobršnem delu Evrope, tudi v Sloveniji, že precej udomačili. Če bi okuženega človeka doma pičil tak komar, bi okužbo lahko prenesel naprej. »Če bi se prek tako okuženih komarjev potem virus širil naprej med ljudmi in komarji, bi lahko prišlo do izbruha,« pravi dr. Avšič Županc. »Ta pa bi se najverjetneje dokaj hitro omejil, saj v Evropi nimamo primernega naravnega gostitelja za ta virus; to so namreč različne vrste opic. Prav tako v večjem delu Evrope ni ekološko in podnebno dovolj dobrih pogojev za stalno količino večjih populacij komarjev.« Sploh ne v tem letnem času.

Vse več je sicer dokazov, da se lahko virus prenaša s človeka na človeka tudi s spolnim odnosom. Cepiva ni, razvoj bo trajal vsaj nekaj let. Do takrat državam ostane boj proti komarjem. Poleg zaščitnih mrež in na tisoče ton insekticidov imajo na voljo še eno orožje – gensko spremenjene komarje, katerih potomci ne bi bili genetsko obsojeni na odmrtje. Britansko podjetje Oxitec je v zadnjih letih izvedlo že več uspešnih poskusov v številnih državah, a se državni regulatorji še vedno ne morejo odločiti, ali je tehnologija varna. Epidemija zike bi jih lahko prepričala, da je tveganje manjše od neukrepanja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.