Viralna podtikanja
Ko so žrtve beguncev oziroma migrantov v resnici žrtve drugih nasilnih dejanj
Ena izmed objav, ki se je razširila po internetu. Žensk na fotografiji niso pretepli priseljenci.
© Facebook
V zadnjem času je na družabnih omrežjih mogoče opaziti skrb zbujajoče povečanje lažnih objav o nasilju pribežnikov, beguncev, migrantov … Zavajajoči zapisi so nemalokrat opremljeni z zelo nazornimi fotografijami, na katerih so po navadi pretepene ženske, ki naj bi bile žrtve domnevno pobesnelih beguncev. Pri takšnih neresničnih objavah zbuja največjo skrb to, da jih uporabniki razširjajo kot golo resnico.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ena izmed objav, ki se je razširila po internetu. Žensk na fotografiji niso pretepli priseljenci.
© Facebook
V zadnjem času je na družabnih omrežjih mogoče opaziti skrb zbujajoče povečanje lažnih objav o nasilju pribežnikov, beguncev, migrantov … Zavajajoči zapisi so nemalokrat opremljeni z zelo nazornimi fotografijami, na katerih so po navadi pretepene ženske, ki naj bi bile žrtve domnevno pobesnelih beguncev. Pri takšnih neresničnih objavah zbuja največjo skrb to, da jih uporabniki razširjajo kot golo resnico.
Ena od zadnjih takšnih zgodb, ki se je po spletu razširila kot virus, je bila objavljena 19. januarja in jo je na Facebooku posredovalo kar 3450 uporabnikov. Njen avtor Andreas Sander iz Hamburga je zapisal: »Mlade nemške ženske, žrtve muslimanskih napadalcev. Te želijo demokrati povabiti v našo državo. Kaj če se to zgodi vaši hčerki?« Besedilo je objavljeno v nemščini in angleščini in je opremljeno s štirimi fotografijami surovo pretepenih žensk. Kredibilnost vira je preprosto preveriti, in kot se je izkazalo, gre tudi v tem primeru zgolj za širjenje vsesplošne paranoje.
Kje in kdaj so se fotografije na spletu že pojavile, je mogoče preveriti tudi z iskalnikom Google. Tako ni težko ugotoviti, da sploh ne gre za nemške državljanke, temveč za ženske različnih narodnosti. Druga laž je, da so bile fotografirane v času begunske krize; v resnici bila najstarejša od fotografij posneta leta 2009. Nobene od njih pa niso napadli migranti ali begunci. Eno (Ammy Ferris) je leta 2013 napadla vinjena ženska, druga in tretja fotografija sta iz arhiva nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z nasiljem partnerjev nad ženskami (iz leta 2010, več virov), četrto žrtev (Shelley Jesso) pa so leta 2009 napadli v parku v kraju Sheaves Cove.
A navadnim uporabnikom človek naivnost še nekako oprosti, teže pa takšno zavajanje prenašamo pri medijih, ki takšne izmišljene zgodbe povzemajo brez vsakršnega preverjanja verodostojnosti. Pred kratkim smo bili priča podobnemu primeru na portalu Nova24TV, ki je v lasti članov in simpatizerjev SDS. Objavil je videoposnetek z naslovom Multikulti nasilje: Samo mimo je šla, pa jih je dobila ’direkt’ v obraz, v besedilu pa je opisana »kruta realnost na francoskih ulicah«, kjer je »nič hudega sluteče mimoidoče dekle poskušalo zaobiti temnopoltega fanta, ko jo je ta naenkrat z vso silo udaril v obraz«. Besedilo so opremili še s pripombami, da ženske niso več varne niti v Sloveniji in da smo lahko zdaj »po množičnih spolnih napadih v Kölnu, Zürichu, Salzburgu in Helsinkih« priča »nadlegovanju migrantov tudi v naši državi«. Kruta resničnost je, da je bil video iz leta 2013, prikazoval pa je (resda sporno) igro »knockout game«, katere namen je, da mimoidočega z enim udarcem podreš na tla. Moramo res poudariti, da je niso iznašli migranti?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.