Domoljubne igre
Štiri zgodbe v imenu domoljublja
»Ime mi je Čedomir Vučković. Iz Osijeka sem, star 58 let, in nisem preživel niti prvega leta domovinske vojne. Ni me ubil naboj, čeprav so me tudi ustrelili, Glavaševi prostovoljci, domoljubi, pripadniki tako imenovane Branimirjeve osiješke bojne, na dvorišču njegovega štaba, 1. septembra 1991 zvečer. Umrl sem zaradi zastrupitve. Z žveplovo kislino, ki so mi jo dali piti iz starih akumulatorjev, davno odvrženih v garažah, v katere so nas, tiste z nepravimi krvnimi zrnci, odvlekli, da bi nam tam, pod zarešetkanimi okenčki, pokazali, kako se ljubi domovina. Mladi fantje v črnih uniformah. Premladi za redno vojsko in premladi, da bi doumeli vso grozljivost in zgodovinsko težo male črke u, s katero si krasijo čelade, kape in gumbnice. Mogoče kateri od njih pozna mojega Bogdana, morda sta skupaj hodila v šolo, na ribolov ... Kako nestvarno so videti vsa ta leta normalnosti danes, ko ležim mrtev in bel na dvorišču Glavaševega štaba. Sproži se bliskavica. Nekdo fotografira moje mrtvo telo, v pomečkani beli srajci s kratkimi rokavi, v kateri sem se odpravil na večerni poznopoletni sprehod s prijatelji, misleč, da je svet še vedno normalen, da so racije in izginjanje ljudi v noč še vedno stvar zgodovine in vojnih filmov v nedeljo dopoldan na drugem programu. Jutro za tem bo fotografija krasila naslovnico tednika ST, z naslovom ‘Preprečen atentat na Glavaša’, in dolga leta nikogar ne bo zmotilo, da na fotografiji namesto prerešetanega četniškega samomorilskega komandosa leži porejen, skoraj šestdesetletni upokojenec v srajci s kratkimi rokavi. V članku in potem še dolga leta mi bo ime Đorđe Petrović. Đorđe Petrović, ki je oborožen preskočil ograjo vojašnice, da bi izvršil atentat na Branimirja Glavaša. Šele čez veliko let, ko se bo njegova vest končno pregrizla čez debele sloje potlačitev in zanikanj in bo eden izmed takratnih prostovoljcev, tisti suhljati snajperist Fehir, celotno zgodbo povedal novinarju Hedlu, bom dobil nazaj svoje ime. Čedomir Vučković iz Osijeka.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.