Multitasking

Restavracija Kralj žara
Trubarjeva 52, Ljubljana
Tel.: 01 232 09 90
Izpod žarov na Trubarjevi se dim vali od torka do sobote od 11.30 do 23.30.

Ambient:
od prejšnjih tu delujočih restavracij podedovana postavitev in pohištvo z dvema velikima stenskima shemama razreza mesa; cool muzika, nas je spremljal Johnny Cash.

Napitki:
zanimiv seznam piv in fletna, večinoma s primorci, nekaj španci in dobro izbranimi čezoceanci popisana vinska karta z dovolj robe na kozarec in z všečnim univerzalnim pribitkom 10 € na buteljko

Dostopnost:
s parkirišča na Petkovškovem nabrežju ali peš s Trubarjeve ceste; ta vhod je za silo primeren tudi za gibalno ovirane

Fino:
ožgani konci/burnt ends – nevabljivemu imenu navkljub
stejki

Ne tako fino:
polnjeni krompirji (predvsem z natrgano svinjino)

Ekspedicijski trio je za mešan nabor predjedi, dolgo & počasi dimljenih cenejših kosov in vrhunskih stejkov odštel okoli 30 evrov na grlo.

»Kjer je dim, tam mora biti tudi bbq!« je skušal še vedno nežno, a vztrajno in vse bolj prezentno kruleči bauhek pomiriti vodja tokratne ekspedicije, ki se je slabih 36 ur po zaključku 50. Superbowla (po precej dolgočasni predstavi ga je osvojila predvsem obramba denverskih Broncosov) med maškarami po Trubarjevi prebijala proti najresnejši in prav po ameriško neskromno poimenovani prehranski izpostavi južnjaške ameriške kuharije na slovenskih tleh.

Pogon furata podjetna štajerska informacijskotehnološka brata, ki sta po štacuni z ameriškimi žari in šnelkurzi peke na njih svoje skilze sklenila demonstrirati še v oštarijski maniri. Pri tem sta pod eno streho spakirala prakse ljudskih, predvsem na jugu ZDA razširjenih obratov počasnega dimljenja reber, prsi, potrebušin, vratov in drugih cenenih kosov mesa ter ponudbo prestižnejših in dražjih, anatomijo govejega hrbta raziskujočih stejkarnic. Ta dualizem je fin, ker pomeni, da lahko pri samooklicanem Kralju žara za 5,70 evra naročiš izdatno in krasno, sočno, dimasto porcijo ponesrečeno poimenovanih ožganih koncev govedine pasme angus, si daš iz špine natočiti dimljeni bamberški pir in si kalorično in aromatsko preskrbljen za kar nekaj časa. A vendarle velja biti pozoren – izkušnje kažejo, da Kralj počasi pripravljeno govedino res obvladuje (celo rezine reber, ki so bile na pogled videti kot zmatrana govedina iz župe, so bile hudo sočne), svinjina pa mu še povzroča težave: natrgana dimljena svinjina, stlačena v prerezan (ne dovolj) kuhan krompir, je bila obilju omake navkljub presuha, kar nakazuje, da bo morda treba poiskati mastnejšo svinjino ali skrajšati sedanji 18-urni cikel počasnega dimljenja. Ali pa naštudirati alternativno tehniko: če lahko piščančje perutničke najprej nekaj ur sous-vidajo in nato le na hitro ocvrejo, okopajo v sladkasti, japonofilom všečni omaki in potresejo s sezamom, bi pač lahko tudi s pujsom užgali kakšno nekonvencionalno metodo?

No, da nas slučajno ne zanese v ramseyjevsko pametovanje, se raje vrnimo k popisu tega, kar Kralj ponuja v coni stejkov: karpačo iz pljučnega fileja irskega angusa je mehak, brez žilic in open, minimalistično, a dovolj začinjen s staranim kisom, soljo in olivcem, a bi bil lahko kakšno stopinjo manj mrzel; na žaru (ki tu pomeni z ogljem podkurjeno rdeče keramično jajce) pečen zalogaj iz istega kosa je sam po sebi oda čistemu okusu mesa; na rezine narezan rostbif na avstralskih pašnikih odrasle živali japonske pasme wagyu pa se je po igrivi naredi si sam peki na vročem kamnu tudi fletno topil v ustih. Ko vsemu skupaj dodamo še krasno omajonezeno solato iz zelja in korenja, res hrustljave čebulne obročke, fletno skutno tortico in pametno ravnanje z vinom, lahko barbikjuerjem odpustimo tudi spektakularno, a za majhne mize nerodno opletanje z velikimi servirnimi deskami in na trenutke preangažirano strežbo. Se zdi, da so na Trubarjevi hoteli narediti koncizen, a nezapleten presek ameriške odprtoognjene kuharije. Mission accomplished!