En »butast« film
Je prikaz filma primer za inšpekcijo?
V počastitev slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, so si učenci mariborske Osnovne šole Toneta Čufarja ogledali film Zeleno kolo (Wadjda), ki govori o deklici Vadždi, odraščajoči v Savdski Arabiji. V konservativnem okolju preizkuša meje dovoljenega in pripravljena je storiti marsikaj, da bi končno zaslužila za kolo, ki ga sicer vozijo le fantje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
V počastitev slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, so si učenci mariborske Osnovne šole Toneta Čufarja ogledali film Zeleno kolo (Wadjda), ki govori o deklici Vadždi, odraščajoči v Savdski Arabiji. V konservativnem okolju preizkuša meje dovoljenega in pripravljena je storiti marsikaj, da bi končno zaslužila za kolo, ki ga sicer vozijo le fantje.
Vajeni smo že, da takšen film, ki otrokom prikaže življenje v kaki drugi kulturi, razburi nekatere od staršev. Malo nenavadneje pa je, če se ob takšnih priložnostih negativno odzovejo predstavniki izobraževalnih ustanov, kaj šele ravnatelji. A zgodilo se je ravno to. Ravnatelj OŠ Prule Dušan Merc je za spletni portal Nova24TV, ki je v večinski lasti članov in simpatizerjev stranke SDS, med drugim dejal, da se mu zdi to primer za šolsko inšpekcijo: »Bedarija je bila že tisto v Cankarjevem domu, očitno pa to ni bil edini primer. To, da otroci gledajo en butast film, ni noben kulturni praznik.« Za gospoda Merca film ni kultura? Ali je težava v tem, da ta film ne govori o »naši kulturi«?
Film Zeleno kolo je po priznanih mednarodnih festivalih zbral na desetine nominacij in kar 16 nagrad. Med drugim je bil nagrajen tudi na beneškem filmskem festivalu. Ljubljanski Kinodvor ga je uvrstil v svoj program, v pedagoškem gradivu strokovnjakinj Irene Weber in Žive Jurančič, ki spremlja film, pa so priloženi napotki in razlaga za otroke. V njem je med drugim zapisano, da deklica živi v okolju, ki njene želje prepoveduje, a se temu ne podredi. Pedagoško gradivo učiteljem svetuje, naj učence povprašajo o razlikah med našimi in savdskimi šolami in kaj menijo o delitvah šol po spolu. V pogovoru z otroki naj bi se dotaknili tudi vprašanja verskih šol. Torej daleč od »načrtne islamizacije Evrope«, kot naj bi bili po poročanju portala Nova24TV svarili nekateri.
Učiteljici, ki sta spremljali učence med ogledom filma, sta poudarili, da sta se pred projekcijo z njimi pogovarjali o medkulturnosti in sprejemanju drugačnosti, ker ugotavljata, da »tudi med njimi narašča nestrpnost do drugih nacionalnosti«. Pri tem sta ju podprla ravnateljica šole Špela Drstvenšek in predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan; temu se ogled filma ne zdi prav nič sporen.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Dušan Merc, ravnatelj OŠ Prule, Ljubljana
Presni in pečeni, En »butast« film«
Res je, bil sem neotesan in grob pri oznaki filma, ki ga nisem gledal. Več
Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev
Presni in pečeni, En »butast« film«
Pod zgornjim naslovom je bilo objavljeno pojasnilo, poduk, evalvacija, ne vem, kako bi se zapisano pravzaprav lahko imenovalo. Pamflet bi še najbolje ustrezalo. Odzivam se, ker je v njem omenjeno tudi moje ime. Več
Tatjana Delić, Ljubljana
Presni in pečeni, En »butast« film«
Ne morem si kaj, da ne bi dodala svojega mnenja ob ogorčenju g. Merca, ker so na OŠ Toneta Čufarja v Mariboru na kulturni dan starejši otroci ‘morali´ gledati ´butasti´ film iz islamskega sveta Zeleno kolo, režiserke Haifae Al Mansour, prvi film v celoti posnet v Saudski Arabiji, ki ga je režirala ženska. Pogumni prvenec pogumne avtorice o pogumni deklici Vadjdi, ki se upira zakoreninjeni tradiciji, želi si kolo,... Več
Dušan Merc, ravnatelj OŠ Prule, Ljubljana
Presni in pečeni, En »butast« film
Ravnateljici OŠ Tone Čufar mag. Špeli Drstvenšek in učiteljskemu zboru ter učencem se iskreno opravičujem, ker sem zmotno trdil, da niso imeli proslave za kulturni praznik. Na spletni strani šole je bogato dokumentiran njihov kulturni dan 5. 2. 2016. Kar pa se tiče filmov in njihove vzgojne funkcije v šoli ter islama in slovenskega kulturnega praznika - ostajam pri svojem. Več