Informacijska kolonizacija

Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka, je pred dvema letoma in pol naznanil zagon projekta internet.org. Cilj: čim večji delež svetovnega prebivalstva povezati z internetom. »Verjamemo, da imajo vsi ljudje na svetu pravico biti povezani,« je takrat zapisal v spremljajočem programskem besedilu. »Temu bomo namenili pomemben del naše energije in sredstev.«

V ta namen so se pri Facebooku odločili razviti posebno aplikacijo za mobilne telefone, prek katere bi lahko uporabniki brezplačno dostopali do najbolj osnovnih internetnih storitev, kot so na primer vremenske in zdravstvene informacije ter izmenjava sporočil. In seveda, na prvem mestu – Facebook. Zamisel naj bi temeljila na tem, da bi tako ljudi, ki si podatkovnega prenosa ne morejo privoščiti ali pa menijo, da jim uporaba interneta ne more koristiti, seznanili s prednostmi in koristnosti povezanosti, s čimer bi sčasoma postali redni uporabniki plačljivih storitev.

Seznam držav, v katerih so v partnerstvu z lokalnimi ponudniki mobilne telefonije začeli ponujati svojo aplikacijo, danes poimenovano Free Basics, je vztrajno rasel. Na voljo je že v 20 državah v Afriki, šestih državah v Južni in Srednji Ameriki in 12 državah v Aziji. A ko so projekt zagnali v Indiji, najpomembnejši ciljni državi z milijardo potencialnih uporabnikov, se je zalomilo.

Indijski aktivisti nad Facebookovo velikodušnostjo niso bili nič kaj navdušeni in po večmesečni razgreti javni razpravi je indijski telekomunikacijski regulator TRAI v začetku februarja aplikacijo Free Basics prepovedal. Razlog: neskladnost z načelom nevtralnosti interneta.

Nevtralnost pomeni, da morajo biti vsi podatki, ki se pretakajo po internetu, obravnavani enako. Da nobenih podatkov ni dovoljeno obravnavati prednostno na račun drugih. Da morajo internetni ponudniki skrbeti zgolj za tekoč prenos podatkov, ne pa za njihovo urejanje in razvrščanje.

Ureditev, s katero si je Facebook za svojo aplikacijo pri mobilnih operaterjih izposloval brezplačen prenos podatkov ob njeni uporabi, je namreč po mnenju TRAI diskriminatorna do tistih ponudnikov internetnih vsebin, ki niso vključeni v aplikacijo in za uporabo katerih se poraba podatkov zaračuna.

Gre za vprašanje, ki je bilo nedavno tega aktualno tudi v Sloveniji, ko je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve prav tako razsodila, da sta Telekom Slovenija in Simobil kršila načelo nevtralnosti interneta. Prvi s tem, ker se poraba podatkov ob uporabi storitve za pretakanje glasbe Deezer ni štela v kvoto zakupljenega prenosa podatkov, drugi pa je na enak način favoriziral svojo podatkovno shrambo Hanger.

Ko je postalo jasno, da projektu Free Basics v Indiji grozi prepoved, se je Facebook začel krčevito boriti za njegov obstanek in pozabil na svoje deklarirane filantropske namene. Za oglaševanje svoje storitve in lobiranje naj bi porabil na desetine milijonov dolarjev.

Mark Zuckerberg vztraja, da pri projektu Free Basics nikakor ne gre za kršitev nevtralnosti interneta. »Da bi čim več ljudi spravili na internet, je koristno, da so nekatere storitve brezplačne. Če si kdo povezave ne more privoščiti, je še vedno bolje, da ima brezplačno omejeno povezavo, kot da je sploh nima.« Konec decembra lani se je v plačani celostranski kolumni v časniku Times of India celo vprašal: »Le kdo bi lahko temu nasprotoval?«

A s tovrstnim ravnanjem se je vse bolj potrjevalo prepričanje, da Facebooka pri prizadevanjih za »omreženje« nepovezanih ljudi ne ženejo izključno dobrodelni vzgibi, temveč je v ozadju jasen komercialni interes. »Ne gre za dostop do interneta za vse, gre za dostop do Facebooka za vse,« je v Times of India zapisal predstavnik nevladne organizacije Rešimo internet Nakhil Pahva.

Le približno petina vseh uporabnikov aplikacije Free Basics v Indiji nikoli prej ni uporabljala interneta. Ostali so z njeno uporabo pač lahko prihranili nekaj zakupljenega prenosa podatkov. S tem pa je imel Facebook konkurenčno prednost pred »preostalim internetom«.

Pri boju proti aplikaciji Free Basics ni šlo zgolj za boj proti Facebooku. Šlo je tudi za boj proti temu, da bi mobilni operaterji dobili vlogo aktivnega posrednika med uporabniki in vsebinami, s čimer njihova glavna motivacija ne bi več bila skrb za zadovoljstvo uporabnika, temveč skrb za zadovoljstvo njihovih partnerskih ponudnikov vsebin. A Facebook kot vsemogočna tuja multinacionalka je bil vsekakor tarča z največ simbolnega naboja, saj je med mladimi Indijci obveljal za sodobnega kolonizatorja.

In odziv člana Facebookovega upravnega odbora Marca Andreessna na odločitev TRAI o prepovedi aplikacije Free Basics je tovrstne občutke samo še podžgala. »Antikolonializem je bil desetletja ekonomsko uničujoč za Indijce. Zakaj bi zdaj odnehali?« je zapisal na Twitterju. Za zapis se je hitro opravičil in ga izbrisal, Zuckerberg se je od njega javno distanciral, a podoba Facebooka kot novega kolonizatorja je bila zapečatena.