Rastoča stanovanja kot odgovor na globalno krizo?

Arhitekt Alejandro Aravena in njegovo podjetje Elemental sta poiskala odgovor na to, kako revnemu prebivalstvu zagotoviti višji stanovanjski standard in mu s tem dati priložnost za dostojnejše življenje in morebitno poslovno priložnost. S svojo dejavnostjo pomagata pri uresničevanju javnega interesa: pri gradnji javne infrastrukture in urejanju javnih površin ter energetsko varčnih socialnih stanovanj z inovativnim tlorisom po načelu »rastočega« stanovanja, vendar s skromnimi javnimi finančnimi sredstvi.

Aravenova prizadevanja za izboljšavo socialnih stanovanj so glasno presegla meje njegove domovine. Svetovna arhitekturna javnost je opazila njegova razmišljanja o arhitekturi (napisal je tudi nekaj knjig), njegove projekte in nekatere inovativne rešitve že mnogo prej, preden je letos prejel to prestižno arhitekturno nagrado. V mednarodno mrežo vplivnih arhitektov se je vpisal že v letih 2000–2005, ko je bil profesor za oblikovanje na Harvardu, nato je predaval na beneškem inštitutu za arhitekturo ter tudi na AA (Architectural Association) v Londonu in na londonski Scool of Economics. V obdobju 2009–2015 je bil član Pritzkerjeve arhitekturne žirije in se iz nje umaknil, da bi mu lahko letos podelili Pritzkerjev »lovorjev venec«. In ne nazadnje, Aravena je bil lani imenovan za direktorja beneškega arhitekturnega bienala 2016, ki ga je naslovil Poročanje s fronte. Angažirano in aktivistično, kar obeta zanimiv letošnji bienale. Njegova kariera se strmo vzpenja in zdi se, da je prav letos v zenitu slave.

Seznam njegovih častnih in hkrati delovnih funkcij pa je še daljši: leta 2010 je bil povabljen v Britanski kraljevi inštitut za arhitekturo, od leta 2011 je član Sveta Rockefellerjevega centra za latinskoameriške študije, član čilske fundacije za javno socialno politiko, vodja oblikovalskega laboratorija SITRA v Helsinkih in član finskega državnega inovacijskega sklada, bil pa je tudi med stotimi osebnostmi, ki so predavale na mednarodni okoljski konferenci RIO+20 v Rio de Janeiru leta 2012.

Ob vseh teh funkcijah pa ta 48-letni arhitekt z izredno energijo in koncentracijo projektira javne zgradbe, socialna stanovanja in zasebne hiše. Najprej se je izkazal z zanimivi koncepti in volumni pri projektiranju treh fakultet v okviru Katoliške univerze v čilski prestolnici Santiago, kjer je tudi sam diplomiral iz arhitekture, in nadaljeval s kompleksno stavbo, imenovano Siamska dvojčka, ter univerzitetnim inovativnim centrom. Stavbe so energetsko varčne in so izvirni odgovor na lokalne vremenske razmere. Na videz veliki betonski kolosi zanimivih volumnov in dinamičnih razmerij zagotavljajo prijetno delovno okolje z naravno svetlobo in obilo družabnih prostorov. Aravena je zgradil tudi Kunstmuseum v Baslu, Center sodobnih umetnosti v Kolumbiji, borzo v Teheranu, v Šanghaju stavbo za farmacevtsko hišo Novartis, dogradil poslopje Univerze Sv. Edvarda v Austinu (Teksas), se udeležil natečajev v Moskvi in Jekaterinburgu, projektiral v Nemčiji, Mongoliji, Mehiki, Braziliji in predvsem v rodnem Čilu.

Tisto, kar je najzanimivejše, pa tudi najpomembnejše, in kar je pretehtalo pri odločitvi za letošnjo Pritzkerjevo nagrado, je socialna gradnja za revno prebivalstvo v Čilu. Od leta 2001 Aravena vodi projektno skupino v Elementalu, ki posveča vso svojo energijo in znanje gradnji projektov s socialnim učinkom. Med prvimi je bilo naselje Quinta Monroy na severu Čila v mestu Iquigue na obali Tihega oceana. Leta 2004 so prebivalcem nekdanje favele zgradili novo naselje za 93 družin. Gre za princip sodelovanje s prebivalci (t .i. participatory design process), ko se prisluhne njihovim željam, zahtevam, načinu življenja in njihovi kulturi. Nič se jim ne vsiljuje, ampak se sledi njihovim potrebam.

Pri Elementalu so izumili model – »polovica dobre hiše«. To pomeni, da podjetje zgradi vso infrastrukturo naselja in osnovne elemente bivalnih enot (sanitarno in strojno inštalacijo) in se s prebivalci dogovori o vseh ključnih potrebah za bivanje, hkrati pa jim da možnost, da drugo polovice hiše dogradijo sami po svojih potrebah in zmožnostih ter ji dajo svojo »estetsko podobo«.

Po načelu »rastočih« stanovanj je Elemental doslej zgradil že več kot 2500 stanovanjskih enot v primestnih četrtih vzdolž celotnega Čila. To so bile lLa Pintana, Renca in Temuco (2008), La Topada (2011), Rancagua in Entre Rios (2012/13) in Villa Verde v bližini mesta Constitucion, ki ga je leta 2009 prizadel potres z močjo 8,8 po Richterjevi lestvici, takrat je cunami mesto skoraj odplaknil. V stotih dneh so morali določiti, kako bodo rekonstruirali celotno mesto. V posvetovanju z meščani niso načrtovali le njihovih domov, ampak tudi trge, promenade, javne stavbe, gledališče, kulturni center, športne površine in telovadnice, pristanišče, parke. Najpomembnejši je bil razmislek, kako mesto ubraniti pred morebitnim novim cunamijem. Niso se odločili za visok valobran, ampak so ob obali nasadili drevesa, gozd, ki bi upočasnil valove.

Constitucion pa ni edino mesto, ki ga je po naravni katastrofi Elemental rekonstruiral in saniral, podobno nalogo, pa vendar nekoliko drugačno, so imeli pri sanaciji mesta Chaitén v regiji Los Lagos, ki ga je močno prizadel izbruh bližnjega vulkana. Elemental pa je sodeloval tudi pri alternativni gradnji v ameriškem New Orleansu. Potem ko je leta 2005 orkan Katrina razdejal mesto, ameriška vlada ni bila tako učinkovita kot čilska, pravzaprav je povsem odpovedala. Zato je New Orleansu priskočil na pomoč igralec Brad Pitt. Ustanovil je fundacijo Make it Right in povabil arhitekte iz vsega sveta, da pomagajo pri projektiranju primernih hiš za to območje; med njimi je bil tudi Elemental.

Četudi pri Elementalu prevladuje socialna gradnja, je Aravena projektiral nekatere razkošne zasebne vile. Ena izmed njih je hiša Eltin v Sao Paulu v Braziliji s 700 kvadratnimi metri površine, ki na prvi pogled spominja na stavbo vitanjskega Ksevta, hkrati pa kaže željo po dialogu z znamenitim brazilskim arhitektom Oscarjem Niemayerjem. In Alejandro je velikemu Oscarju še kako kos.