Presni in pečeni, En »butast« film«

Pod zgornjim naslovom je bilo objavljeno pojasnilo, poduk, evalvacija, ne vem, kako bi se zapisano pravzaprav lahko imenovalo. Pamflet bi še najbolje ustrezalo. Odzivam se, ker je v njem omenjeno tudi moje ime.

Kot pisec pravi: res je, bil je neotesan in grob. In ne samo to: bil je (in je še naprej!) tudi skrajno manipulativen in populističen, saj nadaljuje z zavajanjem in laganjem, čeprav resnico pozna. Neotesan in grob pa je v svojem javnem pojavljanju že dolgo, saj si samo še s tem lahko kupuje medijski čas in prostor. Drugače se o njem najbrž ne bi nihče več pogovarjal. Ne bi ga bilo. Zato mora vsake toliko razburkati slovensko javnost. Prav. Nič nimam proti. Vedno bo dosti ljudi, ki mu bodo nasedali, še zlasti pa bolj in manj rumenih medijev, ki silno radi pograbijo bombastične provokativnosti, ne glede na verodostojnost. To me ne moti. Moti pa me, in zato se pravzaprav oglašam, ker v svoji žaljivi primitivnosti prepogosto nastopa s pozicije: »Jaz sem edini, ki vem vse, vsi ostali ste pa … Butlji. In gledate butaste filme. In snujete butaste šolske programe, pripravljate butaste šolske in državne proslave v svojih butastih malih življenjih.« To me moti. Kritiziranje zaradi kritiziranja. Provokativnost za uzurpacijo medijskega prostora. Kajti, za to gre. Jamranje brez ponujanja rešitev.

Pa pustim za sedaj ob strani to. Moti me, ker v svojem odzivu nadaljuje z lažnivim sprenevedanjem, saj dobro ve, da so na omenjeni šoli najprej imeli proslavo, pri kateri so sodelovali učenci, jo pripravljali in v njej nastopali. To ve, ker sem mu to povedal jaz, takoj po njegovem odzivu na spletni strani nove24TV. Samemu se ni zdelo vredno preveriti dejstev, pred svojim vehementnim napadom. Žalostno in zelo pritlehno je, kritizirati nekaj, česar sploh ne poznaš! Ne vsebine proslave, ne kulturnega dne, ki so ga pripravili na OŠ Toneta Čufarja iz Maribora, ne filma, ki so si ga učenci tretjega triletja ogledali v nadaljevanju kulturnega dneva, po končani proslavi ob državnem prazniku. In v svoji popolni neinformiranosti, pravzaprav ignoranci, na grob in žaljiv način kritizirati in izražati celo vrednostne sodbe, na najboljši način demonstrira kritikovo miniaturnost. Miniaturnost in ozkost njegovega duhovnega dometa. Na žalost se stvari od Prešernovih časov niso kaj prida spremenile: še vedno je v naši deželi preobilje kopitarjev, ki bi radi sodili vse, razen čevljev. Najbolj narobe v konkretnem primeru pa je popolna odsotnost poznavanja čevljev, ki jih »kopitar« s takšno vehemenco pri svoji kritiki »raztrga«.

Kakorkoli že: polemike niti slučajno nimam namena nadaljevati, želel pa bi si več korektnega poročanja s strani medijev, ki z resnično neznosno lahkotnostjo nasedajo provokativnosti osnovani na nevednosti in lažeh.

Velik človek ob storjeni napaki dvigne glavo in se opraviči, pritlikavec pa se prihuli in še glasneje vpije svoje laži. Staro kot človeški rod. Le načini širjenja »resnice« so postali bolj sofisticirani.

In, kolega Merc, prav imaš: povsem brez potrebe si bil omenjen na isti strani, kot Heidegger in Jung, katerima bi se moralo uredništvo zaradi tega opravičiti, če bi še živela.