Ko računalnik piše po slovensko
Googlovim dokumentom lahko narekujemo v slovenščini
Vnos ukazov v računalnike in telefone je najučinkovitejši, kadar uporabnik in naprava govorita isti jezik, a pri tem smo manjši narodi pogosto prikrajšani. Vseeno se je z leti slovenščini uspelo prebiti na večino naprav, najdejo pa se izjeme. Apple recimo še vedno ne podpira slovenščine kot sistemskega jezika na iPhonu. Marsikateri storitvi smo tudi oprostili neobstoječo trojico črk čšž, a vsaj za zdaj je bilo nemogoče, da bi se z računalnikom »pogovarjali« v slovenskem jeziku. Glasovna zaznava je bila vedno omejena na angleščino in peščico večjih jezikov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Vnos ukazov v računalnike in telefone je najučinkovitejši, kadar uporabnik in naprava govorita isti jezik, a pri tem smo manjši narodi pogosto prikrajšani. Vseeno se je z leti slovenščini uspelo prebiti na večino naprav, najdejo pa se izjeme. Apple recimo še vedno ne podpira slovenščine kot sistemskega jezika na iPhonu. Marsikateri storitvi smo tudi oprostili neobstoječo trojico črk čšž, a vsaj za zdaj je bilo nemogoče, da bi se z računalnikom »pogovarjali« v slovenskem jeziku. Glasovna zaznava je bila vedno omejena na angleščino in peščico večjih jezikov.
Pri Googlu pa očitno menijo, da bi bilo prav, če bi njihove storitve razumele tudi slovensko. Že dobro leto je mogoče na telefonih z operacijskim sistemom Android po Googlu iskati tako, da mu iskalni niz besed povemo. Konec februarja so to zmogljivost prenesli še v brezplačne Googlove dokumente, ki so ustreznica Microsoftove Pisarne (Word, Excel …). Tako lahko v Googlov dokument narekujemo slovensko besedilo in besede se pojavljajo na zaslonu. Pri nareku je program presenetljivo natančen in zna izpisati tudi lastna imena.
Sistem deluje ob pomoči »akustičnih modelov glasu. Google je zbiral posnetke s slovenskimi govorci, na podlagi katerih se je sistem naučil slovensko,« pojasnjuje dr. Andrej Žgank s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Poleg posnetkov govorcev morajo v model dodati še »zapise besedila, ki ga govorci govorijo. Model potrebuje akustični signal in podatek, kaj je bilo dejansko izgovorjeno.« Ta del je tudi »najdražji in najdolgotrajnejši del razvoja teh tehnologij«. Podoben demonstracijski narekovalnik so imeli na Univerzi v Mariboru postavljen že pred desetimi leti.
Googlov interes je zajetje čim večjega bazena morebitnih uporabnikov njegovih storitev, a glede na to, za kako dolgotrajen in zamuden proces gre pri narekovalniku, je vključitev slovenščine pohvalna. Trenutno slovenski narekovalnik za angleščino zaostaja, saj ne zna postavljati ločil in velikih začetnic. Dr. Žgank še dodaja, da je kakovost nareka odvisna »od tišine okolja, v katerem smo, in od tega, kakšen mikrofon uporabljamo,« ter da »za nekatere govorce sistem ne deluje in za zdaj še ne vedo, zakaj se to dogaja«.
Narekovalnik lahko na računalniku in telefonu preizkusi kdorkoli, ki ima poštni predal Gmail, saj so Googlovi dokumenti na voljo brezplačno. Narekovanje ni prava zaznava govora, sistem le zapiše izgovorjeno, o slovnici ne ve nič, dela napake. V prihodnosti pa se bo izboljšal, kajti njegova natančnost se popravi vsakič, ko ga kdo uporablja. Kako deluje v praksi, si lahko ogledate na monitor.si/narekovanje. Prav bo prišel vsem, ki dosti pišejo, potencial za tiste, ki tipkovnice in zaslona na dotik ne morejo uporabljati, pa je očiten.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.