Tudi v Kanadi eksperiment z univerzalnim temeljnim dohodkom (UTD) 

Potem, ko je Utrecht že začel s pilotnim projektom izplačevanja univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), se mu sedaj pridružuje tudi Kanada. Junija bo Švica o tem glasovala na referendumu, Finska raziskuje možnosti uvedbe, pilotne programe pa bodo preizkusili tudi v Nemčiji in nekaterih mestih na Nizozemskem. Vedno glasnejša podpora UTD  prihaja celo iz Silicijeve doline, le da tehnološki eliti alternativa predstavlja rešitev za popolno avtomatizacijo dela, o čemer je pisal tudi novinar Guardiana, Paul Mason.

"Pilotni projekt bo preizkusil vse večjo podporo doma in v tujini, ali temeljni dohodek lahko nadomesti politiko minimalnih plač in izplačevanja otroških dodatkov, ki bi v času dinamičnega in nepredvidljivega trga dela vsakomur zagotovil konstantno in predvidljivo finančno podporo,« so sporočili s kanadskega finančnega ministrstva, poroča Independent.

Zagovorniki ideje pravijo, da bodo tako prihranili pri stroških administracije socialnega varstva, zmanjšali pasti revščine tradicionalnih socialnih držav, ljudje pa bodo dobili večjo avtonomijo, še menijo.

Naklonjenost UTD se vse bolj krepi. Kar 72 odstotkov Kataloncev podpira njegovo uvedbo, v Franciji je takšnih 60 odstotkov vprašanih. O pilotni uvedbi razmišlja tudi 30 okrožij na Nizozemskem. V Švici, kjer so pobudniki zbrali dovolj glasov za razpis referenduma, pa so vse politične stranke v parlamentu uvedbo UTD septembra zavrnile, desničarji so ga celo označili za »najnevarnejšo in najškodljivejšo pobudo, ki so jo kdaj prejeli«, vendar referendum junija bo, saj ga zagotavlja ustava, je za Mladino poročala Darja Kocbek.

V Veliki Britaniji koncept temeljnega dohodka vzbuja pozornost v zadnjih mesecih. Na splošnih volitvah leta 2015 je bila vodilna politika Stranke zelenih, v januarju pa je vodja stranke Caroline Lucas pozvala vlado, naj naroči raziskave o brezpogojnem dohodku. S stranko koncept podpira iz enakih argumentov kot Kanada.

Ta bo s preizkusom začela v provinci Ontario, podrobnosti projekta, kot so, koliko naj bi znašal dohodek in kdaj se projekt začne, pa še niso znane.

Ideja o brezpogojnem univerzalnem dohodku seveda ni nova, pravi profesor Karl Widerquist iz Georgtown University, za ameriško družbo gre že za tretji val gibanja UTD. Prvi val so zagnali intelektualci ob koncu 1. svetovne vojne, ko so misleci, kot je Bertrand Russel, premišljevali o 20. stoletju. Drugi val pa se je dogajal v 60., ko se je družba soočala z enakimi eksistencialnimi grožnjami, kot se danes. O popolni rešitvi, ki bi končala revščino, je govoril tudi Marthin Luther King, a je idejo pokopal Reaganov kapitalizem, poroča Tech Mic.

UTD je leta 2011 uvedel Iran, implementacijo pa so že leta 2008 testirali v vaseh Namibije in Ugande, dva pilota so zagnali tudi v Indiji. Vsi preizkusi so pokazali navdušujoče rezultate v povečanju kakovosti življenja, prehranjevanja in izobraževanja, kar potrjuje tudi Aljaska kot edina ameriška zvezna država z UTD, ki  je v raziskavi Gallupa pred kratkim zasedla prvo mesto po kakovosti življenja v ZDA. Ideja se širi tudi na Japonskem, v Južni Koreji, Braziliji in Avstraliji.

Slovenci so bili leta 2014 med najmnožičnejšimi pri zbiranju podpisov v podporo Evropski državljanski pobudi za nadaljnji razvoj uvedbe UTD v Evropi. Z zbranimi 9255 podpisi oziroma 154 odstotki minimalno zahtevane kvote smo bili druga najuspešnejša država, kar sporoča, da za uvedbo brezpogojnega dohodka med slovenskimi državljani že obstaja velik interes. A države EU niso zbrale pričakovanega vsaj milijona podpisov.

Se pa slovenske politične stranke, razen izjem, o uveljavitvi UTD ne navdušujejo preveč, je za Primorske novice nedavno ocenil Branko Gerlič, koordinator Sekcije za preučevanje in promocijo UTD, ki deluje pri mariborskem društvu za razvoj humanistike Zofijini ljubimci. Izračunali so, da bi vsak stalni prebivalec Slovenije mesečno lahko prejel 300 € brezpogojnega dohodka. Gerlič sicer meni, da možnost sprejetja UTD v Sloveniji obstaja, a je to v prvi vrsti politična odločitev.