Američanom ni do nove hladne vojne, Rusom vrnili dokumente

Odnosi med ZDA in Rusko federacijo so bili v zadnjih dveh letih večinoma zelo slabi, vse do točke, ko so ZDA (predvsem zaradi ukrajinske krize) uvedle sankcije proti Rusiji. Ta pa je povratne sankcije uvedla tudi zoper ZDA. Zaradi slabih odnosov med državama se je ruski predsednik vlade Medvedjev nedavno celo spraševal, ali med državama ne poteka že nova hladna vojna.

Kljub temu vsaj občasno prihaja do poskusov otoplitev odnosov. In tudi obnašanje med državama navkljub siloviti retoriki in očitno zelo zoperstavljenim interesom pogosto razkrije, da so odnosi med obema državama na višji ravni kot bi se to morda zdelo na prvi pogled. Predsednik države Vladimir Putin je tako na primer tudi v trenutku, ko so države EU in ZDA z najbolj trdimi stališči nastopile proti Rusiji, njihova dejanja obsojal kot napačna dejanja »partnerjev«. Da znajo tudi ZDA ravnati podobno vljudno pa kaže nedavna gesta ZDA. Ameriški diplomati so namreč Rusiji vrnili številne pomembne zgodovinske dokumente, ki so bili v Rusiji in še prej v Sovjetski zvezi ukradeni že v času razpada prejšnje države. V teh nestabilnih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so omenjene dokumente v ZDA prepeljali različni preprodajalci, Američani pa so sedaj te dokumente tudi uradno vrnili pravemu lastniku – Ruski federaciji.

Med njimi je na primer dekret, ki ga je podpisal ruski car Aleksander II., ko je 22. julija 1867 podeljeval časten naziv nekemu ruskemu uradniku. In številni drugi dokumenti. Skupaj gre za 28 dokumentov, ki so jih ruski predstavniki na koncu javne predstavitve odnesli iz rezidence ameriškega veleposlanika v Rusiji ter si ob tem s svojimi ameriškimi kolegi izmenjali več prijaznih govorov. Kot je dejal Jason Cassidy, namestnik odpravnika poslov ameriškega veleposlanika iz urada za domovinsko varnost, gre za dokumente, ki so jih napisali in podpisali »člani cesarske družine, Romanovi, Aleksander I, Aleksander II, Peter Veliki in Josip Stalin, ki je, mimogrede, dokumente podpisoval z rdečim nalivnikom.«

Takšen je na primer Stalinov ukaz številka 23. s katerim je ljudski komisar za obrambo 14. marca leta 1944 spremenil naziv in sestavo prve flote civilnega zračnega letalstva. Iskanje in zbiranje teh dokumentov je ob sodelovanju ruskih oblasti trajalo več let. Pri tem so jim pomagali tudi zasebni preiskovalci. Eden od njih je v neki galeriji opazil ukaz Petra Velikega in zgolj na podlagi svojih izkušenj dejal, da »najverjetneje ne obstaja nobena možnost, da bi kaj takšnega Rusijo zapustilo po zakoniti poti.« Preverjanje pri ministrstvu za kulturo v Rusiji je najprej pokazalo, da je vse v redu. Uradniki so odgovorili, da to pismo imajo, da pa bodo vseeno preverili galerijo. Čez čas je prišel odgovor, v katerem so ameriškim preiskovalcem povedali, »da ne morejo verjeti, da je bil dokument res ukraden in nadomeščen s ponaredkom ter da sploh ne vedo, kako dolgo je že od tega.«

Ob predaji dokumentov Rusiji je bilo prisotnih precej ruskih medijev, ruski predstavniki pa so pozvali tudi ostale zbiralce, ki morda še imajo ruske dokumente, da jih predajo ruskim oblastem. Ameriški veleposlanik v Rusiji John Tefft je dejal, da je »osvežilno«, kadar lahko poročajo o sodelovanju med obema državama. »To dokazuje, da ZDA skrbijo za rusko zgodovino, rusko kulturo ter da smo država, ki spoštuje zakone. In kadar slabi možje ukradejo ruske stvari in jih pri tem ulovimo, potem ukradene stvari vrnemo. In to je dobro sporočilo,« je dejal ameriški veleposlanik.

Sodelovanje med državama pa je v zadnjem času očitno boljše tudi v Siriji, kar vzbuja upanje na konec petletne državljanske vojne. Moskva je namreč sporočila, da je »zadovoljna« s svojim sodelovanjem z ZDA ter redno izmenjavo informacij. Namestnik ruskega zunanjega ministra Mihail Bogdanov, posebni odposlanec predsednika države za Bližnji vzhod in Afriko je namreč za agencijo TASS dejal, naslednje: »V splošnem smo zadovoljni z našim sodelovanjem. Kanali komunikacije so se izboljšali. To je za nas nekaj novega. To smo ponujali že pred precej časa, toda naši ameriški partnerji so imeli svoje pomisleke. Sedaj pa centri za izmenjavo informacij delujejo v Ženevi ter še nekaterih drugih državah regije. Naše vojske aktivno komunicirajo, si izmenjujejo podatke in delajo z zemljevidi. Obstajajo tehnična sredstva za nadzor prekinitev ognja, vključno z brezpilotnimi letali, v različnih delih Sirije, iz vesolja kot tudi nadzor iz zraka,« je dejal Bogdanov. Rezultati tega sodelovanja so že vidni, saj kljub črnogledim napovedim premirje v Siriji v večjem delu države še vedno traja.