Intervju: Miro Cerar, predsednik vlade

Spoštovani g. predsednik vlade,

V intervjuju v tedniku Mladina ste omenili, da naj bi “v nekaterih afriških plemenskih okoljih” ravnali z ženskami tako kot prestopniki v Kölnu in da naj bi vam tako pravili “tudi sociologi in antropologi”. Sam sicer nisem afrikanist, kot antropolog pa bi vseeno rad vedel, katera so ta „plemena“, kajti o njih doslej še nisem slišal. No, morda se motim; človek pač, tudi če je antropolog, vseh “plemen” ne more poznati. Bi pa rad opozoril, da termin “pleme” v antropologiji uporabljamo za označevanje tistih skupin, ki prepoznavajo svoje skupno poreklo po očetovski ali materinski črti vse do utemeljitelja njihove skupine. Mimogrede naj dodam, da je v Zahodni Afriki ta prednik pogosto nihče drug kot Aleksander Veliki. Moram pa opozoriti še na to, da je vaša pripomba o nekaterih plemenskih afriških “odnosih moški-ženska”, celo če bi bila empirično preverljiva, politično skrajno nevarna, saj opisujete ljudi na drugih kontinentih, tudi če gre “le” za nekatera “plemenska okolja”, kot Evropejcem nedorasle.

Sicer pa me kar veseli, da ste omenili antropologe, saj ste dali vedeti, da vam je tudi antropološko znanje v pomoč. Morda celo kdaj zaposlite kakšnega antropološko izobraženega svetovalca ali svetovalko tudi v svojem kabinetu in še komu namignete, da bi jih nemara potrebovali celo v državni upravi. Tudi če vam bo uspelo nepredušno zapreti makedonsko mejo, boste potrebovali tovrstno pomoč, saj se bo „kulturni trk“, v katerega tako verjamete (antropologi v glavnem že desetletja ne, saj empirični podatki govorijo drugače), tudi z vašo pomočjo, ne le na slovenski in makedonski meji, nadaljeval. Takrat bo prišel čas, ko se boste morali odločati o zaposlovanju bodisi novih oboroženih „varuhov meje“ bodisi antropologov, antropologinj in drugih humanistov ter družboslovk, ki bi morda vendarle lahko mirili razgrete glave z znanjem, pridobljenim pri različnih „plemenih“, tudi domačih.