Tudi ti si odgovoren za fašizacijo Slovenije

V zadnjem času se mnogo sliši o širjenju strahu pred begunci v Sloveniji. To drži, desnica dejansko aktivno širi to vzdušje v Sloveniji in s tem nabira politične točke, vendar pa podpora nasilnim ideologijam po mojem mnenju ne izvira iz strahu temveč iz neke želje po moči, po nekem izrazu nasilja.

Ljudje, ki podpirajo fašistoiden diskurz, so ljudje, ki so nagnjeni k nasilju in sovraštvu. Teh ljudi ni strah, marveč iščejo način kako izraziti svojo moč nad drugimi. In fašizem ali fašistoidna politika je tak način. Ljudje sovražijo tujce, LGBT skupnost, levico ipd. ne zato, ker bi jih bilo strah, marveč zato, ker je to edini način kako se počutijo močnejše, kako si pridobijo neke vrste avtoriteto nad drugimi, pa čeprav so ti drugi mnogo šibkejši kot oni. Ravno zato, ker so ti toliko šibkejši so tarča nasilnih ideologij – so edina tarča, nad katero se podporniki teh ideologij lahko znesejo. V zgodovini so bili to Judje. Pred drugo svetovno vojno, niso bili samo nacisti tisti, ki niso marali Judov, sovraštvo do njih je bilo prisotno v vseh stanovih Evropske družbe. Bili so namreč lahka tarča sovraštva in nasilja tudi za ljudi, ki so sicer bili nemočni. Dandanes se to dogaja z begunci. Zakaj?

Splošna ekonomska kriza je povzročila, da so se razlike v družbi jasno izrisale, in ljudje, ki nimajo moči, torej so ekonomsko na dnu, so izgubili ves občutek moči nad drugimi. In sedaj so begunci, ki pa sploh nimajo moči pri nas, pravzaprav so popolnoma nemočni, postali način, kako si ta občutek avtoritete, ta občutek moči nad nekom, ta izraz nasilja, ki je prisoten na neki primarni ravni v vsakem od nas, ponovno pridobiti. Ljudje se s tem izrazom nasilja počutijo močnejše, boljše, saj kljub vsem tegobam, ki jih pestijo, ponovno dobijo občutek, da le niso tako šibki, da le niso zapostavljeni, da so le na boljšem kot drugi. Mnogi bi temu rekli zavist, zavist nad tem, da je nekdo na boljšem. Jaz temu pravim želja biti na boljšem in želja to tudi pokazati. Ljudje, ki hodijo na proteste proti beguncem in jim pravijo »grožnja«, »teroristi«, »islamisti« ipd., so ljudje, ki jim je to edini način kako izraziti njihovo željo po superiornosti, avtoriteti. In fašizem oz. fašistoidna politika izrablja to željo po nasilju, po moči, po avtoriteti in globoko na podzavestni ravni, privablja ljudi, ki so sicer izgubili vse, in ki skozi podporo takšni politiki ponovno pridobijo občutek, da pa jim vseeno ostaja vsaj neka moč.

In edini način, kako zatreti porast fašistoidne politike, je to, da se takšna politika tudi naziva s tem imenom, in da se ljudem pokaže, da nikoli niso bili nemočni, saj so vedno imeli izbiro na volitvah, možnost spremeniti stvari na bolje, in da izražanje nasilja nad skupinami ljudi, ki pa dejansko nimajo moči ni način kako pri sebi graditi občutek večvrednosti, moči in avtoritete. SDS se dobro zaveda, kaj počne s tako imenovanimi spontanimi protesti – daje nek kanal, skozi katerega izraziti vse te občutke nemoči. Ampak ravno zaradi tega, ker to omogoča, jim raste podpora, zato ker ljudje končno mislijo (in potrebno se je zavedati, da to samo mislijo), da imajo neko moč, da so oni gospodarji, da so oni »ta glavni«. Vprašanje, zakaj pa ljudje niso glavni, je vprašanje političnega sistema in spremembe le-tega, ne pa nemočnih skupin ljudi, ki nam niso povzročili nikakršnih »ran«.