Večna reforma

Slovenija ima eno najvišjih gospodarskih rasti v EU. Slovenska podjetja so se v zadnjih letih občutno razdolžila in so danes med najmanj zadolženimi v Evropi. Proračunski primanjkljaj smo spravili pod predpisano mejo treh odstotkov BDP. Napredek je občuten.

Da pa nemara ne bi zaspali na lovorikah, so nas iz Bruslja opomnili, da bi lahko naredili še več. Ena njihovih že tradicionalnih viž so strukturne reforme. Pred kratkim so nas znova opozorili na nujnost pokojninske reforme, in to čeprav smo zadnjo večjo pokojninsko reformo izpeljali pred dobrimi tremi leti.

»Slovenija ima med vsemi državami članicami opraviti z največjim tveganjem za fiskalno vzdržnost,« opozarja István P. Székely, ki je v generalnem direktoratu za gospodarske in denarne zadeve pri evropski komisiji pristojen za Slovenijo. Poudarja nujnost pokojninske in zdravstvene reforme, ker hitro staranje prebivalstva pomeni največje dolgoročno tveganje za slovenske javne finance. Prebivalstvo se pri nas res stara hitreje kot v večini držav članic EU. Do leta 2030 bo že 25 odstotkov prebivalstva starejšega od 65 let, to pa bo pomenilo večje stroške za pokojnine, dolgotrajno oskrbo in zdravstvo ter hkrati manj zaposlenih, ki bodo prispevali v pokojninsko blagajno. Vendar to še ne pomeni, da se z novo pokojninsko reformo tako zelo mudi.

Z zdajšnjo pokojninsko reformo se je trend predčasnega upokojevanja ustavil. Lani je bilo število na novo upokojenih najnižje v zadnjih 19 letih. Na ministrstvu za delo so zato prepričani, da pred letom 2020 ni potrebe po večjih spremembah pokojninskega sistema. Bodo pa aprila predstavili belo knjigo o dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema, s katero želijo javnost seznaniti s predlogi mogočih ukrepov glede financiranja pokojnin, zagotovitve primernih pokojnin in dolgoročne vloge drugega stebra. Bruselj zanima predvsem, kdaj bomo podaljšali delovno dobo, precej manj ga skrbi čedalje slabši gmotni položaj upokojencev. Danes že skoraj vsak tretji slovenski upokojenec prejema pokojnino, nižjo od 500 evrov, povprečna pokojnina pa znaša le malo več od 600 evrov. Ker uskladitve pokojnin nismo izpeljali več let, se je gmotni položaj upokojencev poslabšal. Redne uskladitve pokojnin tudi letos ne bo, je pa bila v začetku leta izpeljana izredna uskladitev pokojnin in drugih prejemkov; zvišali so se za 0,7 odstotka. Finančni učinek te uskladitve je znašal 33 milijonov.

Navkljub obljubam, da zaradi pokojninske reforme, ki je bila sprejeta decembra 2012, ne bo realnega znižanja pokojnin, so danes te nižje kot pred reformo. Od leta 2005 se je delež pokojnine v povprečni plači znižal za več kot osem odstotnih točk (na 60,8 odstotka), od tega v treh letih po uvedbi reforme za 1,2 odstotne točke. Za zniževanje pokojnin naj bi bilo krivo predvsem to, da se po novi pokojninski zakonodaji trenutno upokojujejo predvsem tisti, ki so začeli delati že zgodaj in imajo v povprečju nižje plače.

Trend zniževanja naj bi se ustavil, ko bo reformirana zakonodaja zajela tudi bolje plačane in ko bodo plače v Sloveniji začele znova rasti, je prepričan Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.