Termo-elektrarna na lažnivi pogon

Ena osrednjih utemeljitev podpornikov gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je bila, da gre pravzaprav za nadomestni blok, ki bo nadomestil starejše in okoljsko spornejše proizvodne enote. Četrti blok v skladu z evropsko zakonodajo od novega leta ne ustreza več evropskim okoljskim standardom, peti blok pa bi morali za izpolnjevanje obratovalnih pogojev posodobiti, predvsem z vgradnjo naprave za zajemanje čezmernih izpustov dušikovih oksidov.

A izkazalo se je, da je šesti blok termoelektrarne, če je prepuščen samemu sebi, vsaj na sedanji, začetni stopnji obratovanja zelo nebogljen. Brez pomožne pare iz bloka 4 ali 5 ga ob morebitni ustavitvi na primer sploh ni mogoče zagnati. Prav tako je pri samostojnem delovanju šestega bloka in njegovem morebitnem izpadu vprašljiva neprekinjena oskrba Šaleške doline z daljinsko toploto za ogrevanje in industrijsko paro.

Peti blok elektrarne, ki naj bi po prvotnih načrtih zagotavljal nadomestne zmogljivosti ob izpadu bloka 6, je trenutno ustavljen. Večkrat napovedano popravilo se še vedno ni začelo. Več kot desetmilijonska naložba, ki bi bila potrebna za nadaljnje obratovanje, bi hirajoči Termoelektrarni Šoštanj, ki je lani zaradi nizkih cen električne energije in (pre)visoke cene velenjskega lignita ustvarila 50 milijonov evrov izgube, zadala nov velik finančni udarec oziroma bi bila, kot se je izrazil direktor Holdinga Slovenske elektrarne Blaž Košorok, »ekonomsko vprašljiva«. Namesto tega vse upe polagajo v podaljšano obratovanje četrtega bloka. Evropska direktiva o industrijskih izpustih namreč dopušča izjemo, po kateri je nekaterim napravam tudi brez okoljske nadgradnje dovoljeno podaljšanje obratovanja do leta 2023.

Pritisk na slovensko vlado, naj z ustrezno uredbo omogoči nadaljnje obratovanje okoljsko neustreznega četrtega bloka, je bil izjemen. Najprej so v TEŠ poleti odpovedali veljavno pogodbo o oskrbi Velenja in okolice z daljinsko toploto, s čimer so med tamkajšnjimi prebivalci zbudili strah, da bodo sredi zime ostali brez ogrevanja. Takratni direktor TEŠ Matjaž Eberlinc je oktobra lani za STA pojasnil, da razlog za enostransko odpoved pogodbe ni v želji po zvišanju cene, temveč v »nezmožnosti TEŠ, da v prihodnje neprekinjeno dobavlja toplotno energijo«. Pri tem pa je seveda dodal, da bi tveganja znatno zmanjšali »s pravočasnim sprejetjem dovoljenja za podaljšanje obratovanja bloka 4«.

Vlada je tik pred zdajci, konec decembra lani, uredbo, ki predvideva možnost podaljšanja obratovanja četrtega bloka, res sprejela. A treba je bilo počakati še na odločbo Agencija za okolje.

Pritisk se je nadaljeval. Prejšnji mesec so zaradi nedelovanja blokov 4 in 5 v TEŠ 20 delavcev poslali na čakanje. Kot je takrat dejal direktor TEŠ Arman Koritnik, okoljevarstveno dovoljenje pričakuje v mesecu dni, »a ker se želijo v postopek vključiti tudi okoljevarstvene organizacije, lahko traja dlje«.

Agencija za okolje okoljskih organizacij ni uslišala in je zavrnila njihovo sodelovanje v procesu odločanja. Konec februarja so v TEŠ vendarle dobili tako težko pričakovano pošto. Četrti blok lahko v skladu s spremenjenim okoljevarstvenim dovoljenjem obratuje do leta 2023, vendar ne več kot 90 dni na leto.

Na poti popolnega poteptanja še ene v vrsti (neizpolnjenih) obljub ali zagotovil pristojnih v TEŠ v tem trenutku stoji le še Evropska investicijska banka. Posojilo za gradnjo šestega bloka je pogojevala z dokončno ustavitvijo četrtega bloka do konca letošnjega leta. Tako smo prišli v absurden položaj, ko moramo upati, da je tujim bankirjem več do slovenskega okolja kot državnim institucijam.