Učinek domine

V tedniku Mladina ste 11. 3. 2016, str. 19–21, objavili članek z naslovom Učinek Domine, ki zavajajoče in tendenciozno predstavlja vsebinske predloge spremenjenega Zakona o pooblastilih policije. Skladno z 42. členom Zakona o medijih zahtevamo objavo odgovora, s katerim želimo zagotoviti objektivno informiranost javnosti.

Veljavni Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ureja t. i. varnostna policijska pooblastila z namenom preprečevanja nevarnosti. Dolžnost policije je namreč zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in krepitev pravne države.

Že Ustavno sodišče RS je v odločbi z dne 27. 11. 1997 (Opr. št. U-I-25/95) med drugim navedlo, da mora država nujno uzakoniti ukrepe, ki so enakovredni tistim vrstam in načinom delovanja, ki jih uporablja organiziran kriminal, če se želi učinkovito postaviti po robu najhujšim oblikam kriminala in s tem izpolniti svojo dolžnost varovanja pravic in svoboščin ljudi. Znano je, da kriminalne združbe uporabljajo najnovejšo tehnologijo za izvrševanje najhujših oblik kriminalitete, zato mora biti tudi družba toliko odgovorna, da na primeren način uzakoni ustrezna tehnična sredstva v borbi proti kriminalu, v dobrobit varnosti ljudi, ki je ena temeljnih človekovih pravic. To izhaja tudi iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki ocenjuje preprečitev zločina za legitimen cilj, ki opravičuje poseg v človekovo zasebnost, da se prepreči nered in zagotovi državno ali javno varnost ali ekonomsko blaginjo države. Le varno okolje namreč omogoča razvoj družbe in posameznika.

Iskanje pravega ravnovesja med varnostjo in zasebnostjo pa je stvar zakonodajalca. Legitimna pravica in nenazadnje dolžnost policije pa je, da opozori na določene probleme in izzove strokovni diskurz.

Rešitve v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah ZNPPol so oblikovane na podlagi primerjalno pravnih pregledov ter dosedanjih izkušenj in ugotovitev. Predlagane rešitve upoštevajo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin (med drugim zlasti otrok in ostalih ranljivih skupin), hkrati pa zadostujejo potrebam policijske organizacije pri učinkovitem zagotavljanju varnosti v skupnosti (npr. glede na ničelno toleranco do nasilja v družini se predlaga podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja za večjo pomoč žrtvi, prav tako se večji pomen pri tem daje nevladnim organizacijam).

Z namenom pridobitve mnenj in stališč strokovne javnosti in nevladnih organizacij za človekove pravice smo 19. 8. 2015 in 22. 9. 2015 organizirali javni predstavitvi osnutka sprememb in dopolnitev ZNPPol. Predstavitve so se 19. 8. 2015 udeležili predstavniki Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za javno upravo, Vrhovnega državnega tožilstva, Varuha človekovih pravic, Informacijskega pooblaščenca, Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru ter 22. 9. 2015 Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Amnesty International Slovenije in Društva za nenasilno komunikacijo.

Predlog ZNPPol smo 15. 2. 2016 objavili na spletni strani Policije in javnost pozvali, da do 15. 3. 2016 pošlje morebitne predloge in pripombe (do sedaj smo prejeli eno pripombo oziroma predlog posameznika). Navedeno kaže, da smo ves čas priprave sprememb in dopolnitev zakona delovali transparentno (kot je razvidno iz navedenega, smo javnost sami seznanili s predvidenimi spremembami in dopolnitvami, vključno z možnostjo uvedbe električnega paralizatorja kot prisilnega sredstva – zato ni mogoče govoriti o javno razkriti nameri, kot navaja avtor) in da smo poskušali pridobiti mnenja in stališča čim širšega kroga javnosti.

Skrajno zavajajoč je zato, iz konteksta iztrgan zapis v članku, da bo lahko policija po novem uporabljala opremo slovenske vojske, oklepnike, morda celo patrie, protioklepno orožje. Avtor namreč ne navaja, da je v zakonu točno določen razlog in primer uporabe tovrstne opreme, in sicer le v tistih skrajnih in izrednih primerih, če bi bilo neposredno ogroženo življenje policista ali drugih oseb in bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo strelnega orožja (preprečitev neposredne konkretne nevarnosti), ob tem, da bi bila uporaba tipiziranega orožja glede na okoliščine neuspešna ali če bi bilo glede na okoliščine mogoče pričakovati, da bi bila neuspešna. Določena je tudi »varovalka«, saj o uporabi tovrstne opreme na predlog generalnega direktorja policije odloči minister, če gre za sredstva Slovenske vojske, pa je potrebno tudi soglasje ministra za obrambo.

Zavajajoče in povsem napačna je tudi izjava, da bo policija na zalogo hranila biometrične podatke, kot so fotografije ali zapisi DNK, in zbirala zapise DNK s t. i. droni. Obdelava biometričnih podatkov je v skladu z odločitvami Ustavnega sodišča že sedaj natančno določena in se jih ne hrani »na zalogo«, z novelo pa bo hranjenje še natančneje urejeno. Uporabo brezpilotnih letalnikov, ki bi jih sicer policija že na podlagi trenutne zakonske ureditve lahko uporablja pri izvajanju določenih policijskih nalog, bi namenili zlasti za iskanje pogrešanih oseb, za spremljanje izvajanja zakonitosti policijskih pooblastil, javnih zbiranj. Nikakor pa

t. i. dronov policija ne želi in ne bo uporabljala za zbiranje zapisov DNK. Z namenom zagotavljanja varnosti določenih objektov ali oseb in izvajanja pooblastila omejitve gibanja pa predlog zakona prav tako predvideva omejitev gibanja tudi za daljinsko ali avtonomno vodena vozila, plovila ali zrakoplove, česar avtor sploh ne omenja.

Popolnoma zavajajoča je trditev, da je doslej za »kukanje« skozi zidove potrebna odredba sodišča, po noveli pa temu ne bi bilo več tako. Žal zapis kaže na nepoznavanje razlikovanja varnostnih policijskih pooblastil od tistih, namenjenih za preiskavo kaznivih dejanj - v tem primeru govorimo o prikritem preiskovalnem ukrepu, za katerega je potrebno in bo še naprej potrebno pridobiti odredbo sodišča. Izpostavljena novela predlaga to možnost le ob najhujših primerih ogroženosti (npr. ko gre za teroristična dejanja in ugrabitve ali za prijetje osebe, ki se aktivno upira, ko napada, se zabarikadira, se od nje utemeljeno pričakuje oborožen odpor, zaradi katerega bi lahko bilo neposredno ogroženo življenje policista ali druge osebe). V teh primerih se seveda »ne bi kukalo kar tako v stanovanja«, ampak bi se oprema za fotografiranje ter video in avdio snemanje, termovizijske kamere, naprava za gledanje ponoči, radarske sisteme za detekcijo premikanja uporabljala le v tistih prostorih, kjer bi se nahajali npr. teroristi ali ugrabitelji.

V članku je navedeno, da lahko danes policija brez odredbe sodišča locira pogrešano osebo, če je ogroženo njeno življenje ali telo. Gre za pooblastilo, ki je bilo pred leti usklajeno z Informacijskim pooblaščencem, določeno pa je v 153. členu Zakona o elektronskih komunikacijah, ki natančno določa pogoje za posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov policiji. Gre za primere, ko bi bilo zaradi varstva življenjskih interesov posameznika nevarno odlašati (zato ti primeri tudi niso vezani na pridobitev odredbe sodišča), policija pa je na podlagi pridobitve navedeni podatkov preprečila že marsikateri samomor, našla pogrešanega otroka ali osebo, ki se je znašla v težavah, nevarnih za njeno življenje. Z navedenim pooblastilom je policija v skladu z načelom sorazmernosti v vsem tem času, kot smo že napisali, rešila in pomagala več stotim ljudem, katerih življenje ali zdravje je bilo resno ogroženo, s pravočasno lokacijo, pa jim je lahko bila nudena nujna pomoč. Če bi se družba in zakonodajalec odločil, da to ni več potrebno, se lahko to v zakonu seveda vedno spremeni.

Prav tako ne drži trditev, da danes lahko policija s pomočjo t. i. IMSI-catcherjev brez odredbe prisluškuje mobilnemu omrežju. Policija že več let IMSI lovilca ne uporablja, ker prav tako že več let čaka na konkretnejšo zakonsko ureditev v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP), kot jo ima večina evropskih policij, k čemur se je že pred leti zavezalo Ministrstvo za pravosodje.

Napačna je prav tako trditev, da se pri prikriti ali namenski kontroli znižuje standard iz utemeljenega suma na sum. To bi pomenilo znižanje standarda kar za dve stopnji. Ker pri navedenem ukrepu ne gre za prikriti preiskovalni ukrep, temveč policijsko pooblastilo, primerljivo s pooblastili iz 148. člena ZKP (novela ZNPPol ne govori več o preiskavi, ampak o pregledu vozila, o čemer pa avtor ne piše), zaradi česar je tako kot pri 148. členu ZKP predviden standard razlogov za sum (sedaj utemeljeni razlogi za sum in ne utemeljeni sum, kot je napačno navedeno v prispevku).

Policija prav tako ne bo snemala in hranila registrskih tablic na vseh vozilih, ki se bodo znašli na avtocestah, kot je zapisano v prispevku. Avtomatizirano preverjanje registrskih tablic in s tem povezano preverjanje vozil in lastnikov vozil omogoča predselekcijo vozil, ki jih je treba ustaviti, in tako prispeva k večji varnosti v cestnem prometu in javni varnosti nasploh. Hkrati pomeni tudi manjše število posegov v človekove pravice oseb (predvsem omejitve gibanja), ki se ravnajo v skladu s predpisi (vsaka ustavitev vozila zaradi nadzora prometa pomeni za voznika najmanj določeno izgubo časa, lahko pa tudi druge nevšečnosti). Tudi tuje policije klasične oblike nadzora avtocestnih prometnih tokov, ki jih uporabljajo tudi storilci tatvin motornih vozil, že uspešno nadomeščajo z uvedbo tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic. Namen uporabe tehničnih sredstev je točno določen, vezan le na najhujše kršitve cestno prometnih predpisov, zaradi katerih je potrebno vozila ali voznika izločiti iz prometa, izslediti ukradeno vozilo ali iskano osebo. Podatki, ki ne bodo uporabljeni za katero od policijskih nalog (preiskava prekrška ali kaznivega dejanja ...), bodo takoj brisani, najkasneje pa v 30 dneh.

Napačna je tudi trditev, da bo Policija avtomatsko tiskala kazenske ovadbe s pomočjo kombinacije različnih zbirk. Prav nasprotno, že sedaj veljavni prvi odstavek 122. člen ZNPPol to izrecno prepoveduje, s predlogom zakona pa se v te omejitve sploh ne posega.

Prav tako predlagana možnost, da policija lahko podatke pridobiva iz vseh javnih virov (javne knjige, javno objavljeni osebni podatki) ne pomeni, da bo policija snemala in hranila vse zapise na družbenih omrežjih. Policija sicer že sedaj podatke lahko pridobiva iz vseh javnih virov, pri čemer je aktivnost policije osredotočena le na določene osebe (fizične in pravne osebe ter hudodelske združbe) oziroma na njihovo kriminalno dejavnost. Zbrani podatki se vrednotijo in analizirajo ter načrtujejo policijske naloge za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

Poudarjamo, da mora biti vsako policijsko pooblastilo izvedeno v skladu z načeli spoštovanja človekove osebnosti in dostojanstva, drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, enake obravnave, zakonitosti in sorazmernosti. Navedena načela so zapisana že v veljavnem zakonu in veljajo za vsa sedanja in bodoča policijska pooblastila.

Predlog izpostavljenega zakona je trenutno v medresorskem usklajevanju, zato vsebina še ni dokončna, saj še vedno poteka strokovni in javni diskurz. Prav s tem namenom smo predlog spremenjenega zakona objavili na spletni strani, da bi sprožili širšo razpravo in dosegli širši družbeni konsenz. Glede na prejete pripombe bo predlog zakona gotovo deležen sprememb, še preden bo posredovan v razpravo in odločanje na Vlado. Dokončna odločitev pa je kot vedno v rokah zakonodajalca.

Kot smo že navedli, smo vsebino sprememb že avgusta in septembra 2015 predstavili tudi strokovni javnosti, prav tako tudi predstavnikom nevladnih organizacij. Na razpravo smo povabili tudi predstavnike medijev, žal se avtor tega članka predstavitve ni udeležil, četudi bi bila to odlična priložnost, da bi se v obojestranski razpravi odpravile dileme in nerazumevanje.

Lep pozdrav,