S peticijo nad skrivaštvo

Samo v zadnjih petih letih se je bogastvo, naloženo v davčne oaze, povečalo za več kot 25 odstotkov in zdaj znaša že najmanj 6100 milijard evrov, kar je osem odstotkov celotnega svetovnega bogastva. Ker se multinacionalke izogibajo plačilu davkov, najrevnejše države sveta vsako leto izgubijo najmanj sto milijard dolarjev, Evropa pa od 50 do 70 milijard evrov. To so milijarde, ki bi jih lahko porabili za šole, bolnišnice in druge javne storitve. Namesto da bi vlade prisilile multinacionalke k plačilu davkov, izpad davčnih prihodkov nadomeščajo z varčevalnimi ukrepi, s tem pa ceno za pohlep multinacionalk plačujemo vsi, tudi najrevnejši.

Čeprav se morda zdi, da smo proti velikemu kapitalu nemočni, to ne drži. Države bi pomemben korak naprej naredile, če bi vsem multinacionalkam zapovedale javno poročanje o tem, kje poslujejo in kje plačujejo davke.

Za zdaj večini multinacionalk teh podatkov ni treba javno razkriti in tako bo tudi ostalo, če se evropski voditelji ne bodo pravočasno zganili. Prvo priložnost za odpravo skrivaštva multinacionalk bodo imeli 12. aprila. Kako daleč si bodo upali, je odvisno tudi od pritiska civilne družbe. Namreč, v igri je več predlogov.

OECD predlaga, da bi morale poročati samo multinacionalke z letnim prometom več kot 750 milijonov evrov, in še to ne javnosti. Podatke bi bile dolžne razkriti le davčnemu organu v državi, kjer imajo sedež. Ta davčni organ bi nato zaupal informacije nekaterim drugim davčnim organom, ne pa tudi treti državi, kar bo najrevnejšim državam močno otežilo vključitev v izmenjavo podatkov.

»Če bo sprejet OECD-jev predlog, javnosti ponovno ne bo omogočen vpogled v podatke in še najprej se bomo morali zanašati na žvižgače in novinarje, da tvegajo svobodo za obveščanje javnosti o primerih izogibanja davkom,« pravi Maruša Babnik, koordinatorka projekta Gibanje za davčno pravičnost pri Ekvilib inštitutu. Evropske nevladne organizacije zato že zbirajo podpise peticije, s katero zahtevajo celovito razkritje podatkov, se pravi, da bi bilo poročanje po državah javno in bi veljalo za vse multinacionalke v EU, ne pa samo za največje. To pomeni, da bi bile dolžne javno razkriti podatke o nazivu, vrsti dejavnosti, geografski lokaciji in seznamu hčerinskih družb, prometu, številu zaposlenih, dobičku, premoženju, prodaji, nabavi ter višini plačanega davka na dobiček.

Zahtevo nevladnih organizacij je podprl evropski parlament, evropska komisija pa se ne želi pogajati in pripravlja svoj predlog, ki ga bo javnosti predstavila 12. aprila. »OECD sam priznava, da meja 750 milijonov pomeni, da kar 85 do 90 odstotkom multinacionalk ne bo treba poročati,« opozarja Babnikova. Evropske nevladne organizacije so do zdaj zbrale že okoli 50 tisoč podpisov podpore. Če se strinjate, da ima javnost pravico izvedeti, kje multinacionalke, tudi največje, poslujejo in kje plačujejo davke, lahko podpis peticije oddaste prek spletne strani

https://taxjusticeeurope.eu.