Učinek domine

Spoštovana ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar,

v začetku marca ste prejeli dopis namestnika varuhinje človekovih pravic Ivana Šeliha, v katerem vas je ta opozoril, da pri noveliranju zakona o policijskih pooblastilih njihovih pripomb niste upoštevali. »Ugotavljamo, da je bilo nekaj teh naših pripomb pri nadaljnji pripravi… prezrtih,« je zapisal Šelih. Malo pred tem ste dobili pismo iz urada informacijske pooblaščenke, v katerem vam je pooblaščenka Mojca Prelesnik sporočila, da njeni predlogi »žal v večini niso bili upoštevani.« Še pred tem ste na ministrstvo dobili dopis Fakultete za varnostne vede s podobno vsebino, v katerem so vam profesorji sporočili, da gre večina vaših nepotrebnih predlogov sprememb policijskih pooblastil »v smeri večje represivnosti.«

V zadnjih mesecih ste torej prejeli zajeten kup ugovorov uglednih slovenskih neodvisnih institucij proti vašim idejam povečanja policijskih pooblastil. Potem smo v Mladini o tem napisali članek. In potem je vaše ministrstvo na Mladino, z namenom »objektivnega informiranja javnosti«, poslalo zahtevo po odgovoru, v kateri ste uvodoma zapisali, da na ministrstvu delujete transparentno, da ste organizirali že dve javni predstavitvi (eno od teh 19. avgusta) in da ste »do sedaj prejeli eno pripombo oziroma predlog posameznika,« - a bi naj to kazalo, da glede predloga vlada velik konsenz? Ob tem ste nam očitali, da zavajamo bralce, da je članek zapisan tendenciozno in celo, da vam je žal, da se avtor članka ni udeležil predstavitve zakona, saj da bi se lahko potem, kot da gre zgolj za nesporazum, v obojestranski razpravi odpravila vsa nerazumevanja.

A ne gre zgolj za nesporazum. V članku, ki smo ga objavili v Mladini, zaradi prostorskih omejitev nismo omenili vseh spornih predlogov, v nadaljevanju pa se zaradi tega odzivam na zgolj tri izbrane očitke. Sprva glede hrambe profilov informacij DNK. Pišete, da je obdelovanje biometričnih podatkov v skladu z odločbami ustavnega sodišča že sedaj natančno urejeno, da se jih ne hrani na zalogo, z novelo pa da bo hranjenje še natančneje urejeno. Toda ustavno sodišče je v skladu z razsodbami strasbourškega sodišča prepovedalo hranjenje DNK podatkov nedolžnih oseb, vi pa sedaj predlagate, da se DNK profili v teh primerih (po zastaranju kazenskega pregona) prenesejo v arhiv, kjer se hranijo 50 let in uporabljajo za preiskovanje kaznivih dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Na to izigravanje sodnih odločitev vas opozarja informacijski pooblaščenec, kjer daje »ponovno negativno mnenje« k vašemu predlogu, varuh človekovih pravic pa vam sporoča, da je novi, drugi odstavek 128 člena »problematičen.«

Pišete, da je napačna tudi naša trditev, da se pri prikriti ali namenski kontroli znižuje standard iz utemeljenega suma na sum, saj da pri navedenem ukrepu ne gre za prikriti preiskovalni ukrep, ampak za policijsko pooblastilo, primerljivo z 148. členom ZKP… (itd). A profesorji iz Fakultete za varnostne vede vas glede te ideje še posebej opozarjajo, da je primerjava z 148. členom ZKP iz več razlogov neprimerna in da je »dosedanji dokazni standard … primeren.« Tudi varuh človekovih pravic vas neodvisno od strokovnjakov na fakulteti opozarja, da »ob znižanju standarda za uvedbo razpisa prikrite ali namenske kontrole (iz utemeljenih razlogov za sum z razlogi za sum) predvideva, da ta ukrep razpiše policija sama, kar pa onemogoča vsakršen (zunanji) nadzor nad temi ukrepi.« Še enkrat ponavljamo, da je MNZ zadnjič želel na tem področju povečati policijska pooblastila leta 2006, v času prve vlade Janeza Janše, a zaradi odziva javnosti do spremembe ni prišlo. Razlika med letom 2006 in 2016 je zgolj v tem, da ste tokrat javno razpravo organizirali avgusta.

In še glede avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic in s tem povezanega preverjanja vozil in lastnikov vozil. Trdite, da ni res, da bo policija lahko na tej podlagi tiskala kazenske ovadbe s kombinacijo različnih zbirk, češ, da »že sedaj veljavni prvi odstavek 122. člena to izrecno prepoveduje, s predlogom zakona pa se v te omejitve sploh ne posega.« A informacijska pooblaščenka, ki gotovo to materijo zelo dobro pozna, vas opozarja, da na MNZ v 122. člen vrinjate nov prvi odstavek, »ki na splošno dopušča avtomatizirano obdelavo vseh zbranih osebnih in drugih podatkov… s tem v celoti spreminja obstoječi pomen člena,« ki to sedaj resda prepoveduje.

Te očitke in te kritike zelo dobro poznate. Ali gre pri vašem odzivu na naš članek res za polemiko z novinarjem, ali bolj za obračun s strokovnjaki in omenjenimi institucijami, katerih mnenja navajamo in ki jih na MNZ doslej niste upoštevali, ker niso bila javna?

V odzivu na članek v Mladini ste uvodoma napisali, da je dolžnost policije zagotavljanje varnosti, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Bere se plemenito. Vendar pa policija nikoli ni bila najboljša pri krepitvi človekovih pravic ali pri krepitvi pravne države, navadno je bil z represivnimi organi vedno križ, ko so si ti začeli domišljati, da imajo na teh področjih privilegirano mnenje. Bilo bi prav, če bi pravno državo še naprej krepila sodna veja oblasti, ki bi morala določene policijske akcije tudi še naprej avtorizirati, človekove pravice pa varuh človekovih pravic ali informacijski pooblaščenec, ki bi jih zaradi tega morali upoštevati tudi na notranjem ministrstvu.