V čigavem imenu?

Čez nekaj dni, točneje, v soboto, 2. aprila, bo na »zgodovinskem« Trgu republike veliko ljudsko zborovanje, poimenovano zbor V obrambo Slovenije. Obrambni shod prireja Zbor za republiko, pomagajo pa mu še parlamentarni SDS in NSi ter izginjajoča SLS in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Ker so časi grozeči, preizkušnje pa še težje, naj bi bilo treba obraniti domovino.

Kaj po mnenju zborovalcev ogroža Slovenijo? Po njihovem gre predvsem za dvoje. Najprej za vprašanje odprte družbe. V pozivu na zborovanje je zapisano, da bodo z njim svetovni in evropski javnosti sporočili, da v Sloveniji branijo »odprto družbo, ki je sposobna enakopravnega sodelovanja z drugimi, nasprotujejo pa levičarski multikulturnosti, ki slovensko kulturo v Sloveniji vrednoti enako kot kulturo šeriatskega prava in vse druge«. Na zboru bodo skratka nasprotovali beguncem in tistim, »ki interese tujcev in migrantov postavljajo pred interese lastnih državljanov«.

Teza, da multikulturnost vključuje šeriatsko pravo, je globoko napačna. Kdor jo je zapisal, to natančno ve. V evropskih družbah sta cerkev in država že stoletja ločeni, pravno ureditev določa država, cerkev skrbi za verske zadeve. Duhovnike pedofile preganja država, poligamija je prepovedana, sekanje rok in telesno kaznovanje prav tako. Multikulturnost temelji na vključevanju in sobivanju različnosti, ne pa na vzporednih pravnih sistemih. Ne gre torej za napačne levičarske vrednote, kot trdijo, pač pa za spoštovanje človekovih pravic. Odprta družba, za katero naj bi se zavzemali tudi pri Zboru za republiko, temelji ravno na tistem, kar zanikajo. Slovenija že danes ni homogena in ne bi smela postati družba, kjer bi se vrednotile kakršnakoli različnosti.

Nadalje pobudniki »vztrajajo na vrednotah osamosvojitve« in zavračajo »njihovo kriminalizacijo s strani tistih, ki jim osamosvojitev nikoli ni bila intimna opredelitev«.

Zakaj osamosvojitev? Ljubljansko okrožno sodišče je na zaslišanje zaradi suma vpletenosti v dva umora povabilo Toneta Krkoviča. Brigadir bo moral pred sodiščem razložiti, kaj se je zgodilo 27. junija 1991, ko je bil nad ljubljansko Rožno dolino sestreljen helikopter JLA, v katerem sta umrla Makedonec Bojanče Sibinovski in Slovenec Toni Mrlak. Helikopter ni bil oborožen, prevažal je kruh, umrli slovenski pilot pa se je dogovarjal za prestop na slovensko stran. Gre za nikoli dokončno raziskano zgodbo iz časa slovenske osamosvojitve. Sodišče je o njej že nekajkrat presojalo, zaradi zastaranja zavrglo sume, tokrat pa se je postopek sprožil na zahtevo vdove, ki je sama prevzela kazenski pregon in vložila zahtevo za preiskavo. Na kraju, kjer je padel sestreljeni helikopter, danes stoji spomenik, pilotu Toniju Mrlaku pa je priznan status padlega za samostojno Slovenijo. Krkovič torej ni niti osumljen niti obtožen, sodišče se bo z njim le pogovorilo in se šele kasneje odločilo, ali bo postopek nadaljevalo.

Pobudniki vseslovenskega zbora torej sprevračajo resnico, zaslišanje pred sodiščem je v pravnih državah uveljavljen postopek (ki bi sicer moral steči že pred ducat in več leti). Nihče ne kriminalizira osamosvojitve, prej je kriminalizacija to, da so si jo najprej nekateri prisvojili, zdaj pa vnaprej obsojajo postopke, ki se še niso niti začeli.

Slovenijo bi res morali braniti. A ne pred begunci, ki jih tu pravzaprav ni, ali pred pravnimi postopki. Zavračati bi morali demagoške politike, ki namenoma zbujajo strah in se skrivajo za lažnim domoljubjem. Poziv, naj na zborovanje ljudje prinesejo slovenske zastave, je do te zastave, do vsega tistega, kar naj bi predstavljala skupaj s himno, žaljiv.