Draga zaščita

S prihodom pomladi se spet začenja sezona sprehodov v naravi in s tem sezona okužb z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Najbolj strašljiva med njimi je klopni meningoencefalitis, virusno povzročeno vnetje možganske ovojnice, ki je za odstotek obolelih smrtno, več kot tretjina pa pretrpi trajne posledice.

Zdravstveni strokovnjaki so ta teden pripravili tradicionalno novinarsko konferenco, na kateri so poudarili koristnost cepljenja. Težava pa je v tem, da je to samoplačniško, že priporočeni osnovni trije odmerki pa so precej dragi. Štiričlanska družina mora, če se hoče zaščititi, plačati skoraj 400 evrov. Tega seveda številni, tudi najbolj izpostavljeni, finančno ne zmorejo.

Ker smo glede na pogostnost klopnega meningoencefalitisa med najbolj ogroženimi državami na svetu, je povsem upravičeno vprašanje, zakaj stroškov cepljenja ne prevzame država.

»O tem razmišljamo že dolgo,« pravi dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Glavna ovira je visoka cena, ki je posledica priporočenega števila odmerkov. Najprej so prvo leto za osnovno cepljenje predvideni trije odmerki, nato poživitveni odmerek čez tri leta, nato pa na vsakih pet let ... »Katerakoli država bi si zelo težko privoščila financiranje tako obsežnega programa cepljenja, kot ga priporočajo proizvajalci.«

Ker izračuni kažejo, da bi bil zaradi bremena bolezni za slovensko prebivalstvo določen obseg brezplačnega cepljenja kljub temu upravičen, naj bi z inštituta še letos zdravstvenemu svetu poslali predlog, po katerem bi brezplačno cepljenje ponudili dvema kohortama – otrokom v določeni starosti in odraslim, starim od 45 do 50 let. Tako bi bili vsako leto do brezplačnega cepljenja upravičeni otroci in odrasli v vnaprej določeni starosti, kar pomeni, da bi sčasoma zaščitili večji del populacije. S tem bo sicer država verjetno povzročila precej hude krvi, ker bo posameznik pri določeni starosti upravičen do brezplačnega cepljenja, spet drugi, ki bo leto starejši in enako ogrožen, pa si bo moral cepljenje plačati sam. A tak je standardni postopek uvajanja cepljenja.

»Tudi ko smo lani uvedli brezplačno cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam in so bili do njega upravičeni vsi otroci, rojeni po oktobru 2014, smo dobivali precej jeznih klicev staršev septembrskih otrok. A vedno je treba nekje potegniti črto,« se težave zaveda Marta Grgič Vitek.

Osnovno zdravstveno zavarovanje naj bi po sedanjih načrtih financiralo prve tri odmerke cepiva, priporočeni poživitveni odmerki pa bi bili samoplačniški. »Iz znanstvene literature je jasno, da že osnovno cepljenje zaščiti velik delež cepljenih za dalj časa.« Priporočila proizvajalcev pa so pač usmerjena tudi v prodajo čim več odmerkov. »Švicarji že dlje priporočajo poživitvene odmerke na deset let, pa za zdaj niso poročali o opaznem povečanju primerov zaradi tega.«

Lani smo sicer v Sloveniji imeli rekordno nizko število primerov klopnega meningoencefalitisa v zadnjih 30 letih – le 62, pri čemer je dolgoletno povprečje približno 250 primerov na leto. Razlog za občutno zmanjšanje ostaja neznanka, zagotovo pa ni posledica večje precepljenosti populacije. Redno se proti bolezni cepi le od 7 do 8 odstotkov ljudi.