FBI proti Applu

Zadnji mesec je v medijih in na sodišču potekal pomemben boj med Applom in ameriško zvezno policijo FBI. Ta je od izdelovalca iPhonov zahtevala, da ji pomaga vdreti v telefon, last enega od storilcev, ki sta v San Bernardinu s strelnim orožjem umorila 14 ljudi.

FBI bi rad vdrl v telefon, a je Applov sistem narejen tako, da bi, če bi prevečkrat poskusili vnesti napačno geslo, izbrisal vse podatke. FBI je prek sodišč zahteval, da Apple naredi posebno različico operacijskega sistema iOS, ki poganja iPhone. Ta bi mu omogočila neskončno število poskusov vnosa gesla in ga spustila do podatkov. Ti so na naših napravah večinoma šifrirani zato, da so le naši in do njih ne more dostopati nihče drug. Pri Applu gredo pri zasebnosti celo tako daleč, da niti sami nimajo dostopa do podatkov na iPhonih svojih strank.

Apple se je zahtevi uprl. Gre za staro vprašanje varnosti digitalnih podatkov. To se je pojavilo že v devetdesetih letih, ko so ameriške oblasti zahtevale, da tehnološka podjetja v svoje sisteme vgradijo t. i. zadnja vrata, skozi katera bi lahko, če bi bilo treba, dostopali v primerih, kakršen je bil zločin v San Bernardinu. Takrat so tehnološka podjetja oblastem nazadnje dopovedala, da je takšna varnost nemogoča, če ima sistem »rezervna vstopna vrata«, saj je le vprašanje časa, kdaj jih najdejo tudi nepoklicani drugi, ki jih lahko zlorabijo.

Apple že ves mesec trdi, da FBI v času terorističnih groženj izkorišča poboj v San Bernardinu za širitev pooblastil. Ta primer pozorno spremljajo tudi druge države, ker gre za precedens, ki bi lahko pomenil manjšo varnost za vse uporabnike interneta. Če bi FBI zmagal in bi Apple moral pomagati odkleniti iPhone, bi tako obstajala pot do naših podatkov, ki bi jo lahko začele izkoriščati tudi druge obveščevalne službe. Zato v tem primeru ne gre le za en iPhone, uporabljen pri točno določenem zločinu, temveč za Pandorino skrinjico, ki se ne sme odpreti.

Prav tako ne gre le za šifrirane podatke na iPhonu. Šifriranje se uporablja pri povsem vsakdanjih opravilih na internetu. Geslo, ki ga pošljemo na strežnik ponudnika spletne pošte, je šifrirano. Enako je zavarovana vsaka finančna transakcija, ki jo opravimo na spletu, in še množica drugih opravil. Apple se je tokrat ubranil, saj je FBI ta teden prosil za prestavitev prvega zaslišanja. Vseeno pa bo verjetno kmalu ponovno poskusil.

Šifriranje podatkov je pomemben del infrastrukture naših digitalnih življenj, če je implementirana pravilno, lahko v varnosti, ki jo prinaša, uživamo vsi. Takoj ko se začnejo pogajanja o »zadnjih vratih« ali pa kakšnem drugem dostopu do zašifriranih podatkov, pa se je treba zavedati, da zaradi njihovega obstoja ne bo varen nihče. Tudi ljudje, ki niso naredili nič narobe, ne.