Priložnostni analfabet

Le tri mesece po uvedbi davčnih blagajn poslanci SDS predlagajo, naj jih odpravimo. Trdijo, da nimajo želenega učinka in da se je obseg pobranega DDV v primerjavi z obdobjem pred uvedbo davčnih blagajn celo zmanjšal. Tako rekoč hkrati poslanci NSi predlagajo, naj se iz sistema davčnih blagajn izvzamejo mali davčni zavezanci z do 50 tisoč evri letnega obdavčljivega prometa – to bi dejansko pomenilo izvzetje več kot polovice zavezancev. Treba je vedeti, da država z davčnimi blagajnami ne lovi velikih zavezancev, kot sta Mercator in Spar, ti se plačilu DDV praviloma ne izogibajo. Lovi prav te »male« zavezance, ki jih skuša NSi privilegirati.

Medtem ko bomo v Sloveniji izgubljali čas z razpravo o potrebnosti davčnega potrjevanja računov, pa na Hrvaškem davčne blagajne delajo čudeže: že prvo leto po uvedbi so se izgube gostinskih lokalov in restavracij tako rekoč čez noč spremenile v ogromne dobičke. Pred uvedbo davčnih blagajn je znašala neto izguba na restavracijo 6500 evrov, po uvedbi pa se je spremenila v 11.700 evrov dobička. Prihodki gostinskih lokalov so v prvem letu po uvedbi davčnih blagajn zrasli kar za 68 odstotkov, število zaposlenih se je povečalo za 32 odstotkov, povprečna neto plača pa je zrasla za osem odstotkov. Tega velikega poslovnega preobrata ni mogoče razložiti drugače kot z davčnimi blagajnami, kajti prav te državi omogočajo objektiven vpogled v poslovanje davčnih zavezancev, ki poslujejo z gotovino. Po podatkih hrvaške davčne uprave je bilo leta 2014 skupaj prijavljenih za skoraj 15 odstotkov, to je za slabo milijardo evrov več obdavčljivih prihodkov kot leta 2012.

Ko poslanec SDS Andrej Šircelj razlaga, da davčne blagajne niso učinkovite, govori na pamet. Če bi šlo za davčnega analfabeta, bi mu to spregledali. Vendar Šircelj ni analfabet. Več let je bil davčni svetovalec, nato je bil državni sekretar na ministrstvu za finance, malo za šalo, celo poročen je z nekdanjo generalno direktorico davčne uprave. O davkih ve veliko več kot povprečni državljan. Ker je davčni strokovnjak, bi moral vedeti, da je tri mesece po uvedbi davčnih blagajn še prezgodaj govoriti o njihovih učinkih. Zavezanci, ki morajo obračune DDV predložiti vsake tri mesece (to so zlasti mali davčni zavezanci), bodo obračun za prve tri mesece letošnjega leta predložili do 30. aprila. To pa pomeni, da bodo prvi podatki o učinkih uvedbe davčnih blagajn znani šele v prvi polovici maja. Tudi trditev, da se je zaradi davčnih blagajn zmanjšal priliv DDV v proračun, je zavajajoča. Februarja letos je bilo celo več vplačil kot februarja lani. Je pa res, da je bilo tudi vračil več, in sicer za 35 milijonov evrov, kar je posledica povečanih podjetniških investicij ob koncu lanskega leta. Iz tega je mogoče sklepati le, da so poslovni izidi podjetij za lansko leto dobri in da so si podjetja decembra z naložbami zmanjševala davčno osnovo. »Vsekakor pa nekoliko zmanjšane količine neto pobranega DDV februarja 2016 v primerjavi s februarjem 2015 ne moremo povezovati z učinkovitostjo davčnih blagajn,« poudarjajo na finančni upravi.